Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je na Petanjcih pripravila svečano zasaditev gabra v spomin na Igmanski marš. Gre za partizanski marš, ki so ga sestavljali tudi Slovenci. Šlo je za 18-urni preboj 1. proletarske brigade v noči iz 27. na 28. januar 1942. Proletarska brigada se je iz Romanije prebila mimo Sarajeva in preko Igmana v osvobojeno Fočo. Temperature so se tisto noč spustile tudi do več kot minus 30 stopinj Celzija. "Marš se je zaradi takih razmer in nečloveških naporov, ki so jim bili med potjo podvrženi borci, zapisal v zgodovino partizanskega boja kot legendarni; približno 170. borcem so kasneje v bolnišnici v Foči amputirali pomrzle dele telesa," so zapisali organizatorji. Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, je izpostavil, da se je na Igmanskem maršu kalilo borbeno tovarištvo, humanost, solidarnost in vrednote, zaradi katerih je ta marš postal navdih in živa legenda. Sporočila marša so po njegovih besedah še kako aktualna še danes.
Častni gost dogodka je bil Albin Pibernik - Bine, zadnji živeči udeleženec Igmanskega marša. Ko sta ga starša, oče Albin in mama Julka, že predvojna aktivna komunista, vzela s seboj na marš, je bil star deset let in enajst mesecev. Mama Julka je zaradi ozeblin med potjo v Foči umrla. Kot so zapisali organizatorji, je Piberniku na njenem pogrebu Tito dejal: "Otrok, zdaj greš z mano." Tako je Pibernik za nekaj mesecev postal Titov varovanec, avgusta 1942 pa sta se z očetom vrnila v Slovenijo. Oče je v Ravnah na Blokah leta 1943 padel pod streli vaških straž.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Bine Pibernik se je po vojni izšolal za pilota, več let je služboval v JLA, kasneje v Adrii Airways. Upodobljen je tudi v filmu Igmanski marš iz leta 1938.
Z zbranimi, prišla je tudi delegacija Zveze borcev BiH (SUBNOR BiH), je Pibernik delil spomine na tisto noč. Izpostavil je, da se je marš formiral že prej, v Pjenavcu, kjer je prišlo do prve tragike proletarske brigade. V mislih so mu ostali podobe, kako so se ljudje na različne načine greli, denimo s štori, halucinirali so, kolona pa je sčasoma postajal vse manjša. "Ko smo se vkrcali na vlak, so nas peljali v Fočo v bolnišnico. Tam so nas slekli do nagega, obleke so vrgli kotel, mi pa smo obleke dobili od civilistov," je dejal in spomnil, da je v bolnišnici, kamor so jih pripeljali sprva deloval le en zdravnik.
Zbrane sta pozdravila tudi župan Občine Tišina Franc Horvat in predsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman. "Tako kot drevesa v Vrtu spominov in tovarištva širijo svojo krošnjo in se povezujejo s koreninami, tudi mi spletajmo mrežo tovarištva in vrednot, tako kot so jo gradili borci za svobodo in prav s to močjo duha zgradili skupno domovino Jugoslavijo in neodvisno državo Slovenijo," je med drugim izpostavil Križman. Spregovoril je še Ibrahim Durmo, podpredsednik SUBNOR BiH kantona Sarajevo in predsednik organizacijskega odbora tradicionalnega Igmanskega marša.
Na prireditvi je zapela pevska skupina Prekmurci.
Po svečanih nagovorih so v Vrtu spominov in tovarištva zasadili še spominski beli gaber. S tem so utrdili spomin na Igmanski marš.
