vestnik

(FRACKING) Vsi bi ga prepovedali, a nekateri le delno

Rok Šavel, 4. 12. 2021
Arhiv
Poslanci bodo kmalu odločili, ali bo fracking v Sloveniji prepovedan. Gre za strokovno vprašanje, ki je postalo preveč spolitizirano?
Aktualno

Predlog za prepoved hidravličnega lomljenja v petem poskusu le nadaljuje zakonodajno pot, a sporna metoda črpanja plina ostaja predmet številnih polemik.

Opozicijskim strankam je po štirih neuspelih poskusih le uspelo zbrati dovolj glasov, da njihov predlog novele zakona o rudarstvu, ki prepoveduje hidravlično lomljenje (fracking) v Sloveniji, nadaljuje pot v državnem zboru. Predlog so podprle stranke Levica, SD, LMŠ in SAB ter tudi SNS, poslanska skupina nepovezanih poslancev ter manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža. Fracking je žgoča in občutljiva tema skoraj povsod po svetu, saj se vrstijo očitki o negativnih vplivih uporabe te tehnologije na okolje. Pri nas je povezan z britansko družbo Ascent Resources, ki želi s hidravličnim lomljenjem oziroma frakturiranjem, kot metodi strokovno pravijo geologi, pridobivati plin na edinem ekonomsko pomembnem in že več kot 75 let delujočem nahajališču ogljikovodikov v Sloveniji – v pridobivalnem prostoru za pridobivanje ogljikovodikov naftno-plinskega polja Petišovci-Dolina.


Strah pred tožbo

Ni presenečenje, da se je javnost že ob napovedih Britancev dvignila na noge. Zvrstili so se pozivi številnih okoljevarstvenih organizacij, usmerjeni proti hidravličnemu lomljenju, ustanovljena je bila tudi civilna iniciativa, v kateri je sodeloval med drugim trenutni direktor lendavske občinske uprave Mihael Kasaš. Britanci so zaradi dolgotrajnega postopka pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj – Agencija Republike Slovenije za okolje je namreč odločila, da je treba izvesti presojo vplivov na okolje – napovedali več kot 100-milijonsko tožbo države. Nasprotovanje hidravličnemu lomljenju je tako dobilo še dodatno politično težo in v teh ozadjih verjetno tiči eden izmed razlogov, da vladni predlog zakona, ki ga vlada sicer še zmeraj ni sprejela, ne predvideva popolne prepovedi metode. Koalicijske SDS, NSi in SMC opozicijskega predloga ne podpirajo. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je denimo nedavno v intervjuju za naš časopis spomnil na koncesijo, ki daje slovenskemu partnerju Britancev, družbi Geoenergo, izključno pravico za izkoriščanje mineralnih surovin, nafte in zemeljskega plina v Petišovcih. Ta se izteče maja prihodnje leto, a na podlagi enega izmed interventnih zakonov je obstajala možnost za podaljšanje rudarskih pravic za 18 mesecev. Vlogo naj bi tudi pravočasno vložili, odločitev o podaljšanju pa po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Aleša Miheliča še ni bila sprejeta.


Do sedaj brez negativnih vplivov


»Fracking ima negativno konotacijo, a veliko ljudi sploh ne ve, kaj to pravzaprav pomeni. Zato je to odlična snov za izvajanje političnega populizma,« meni vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki je bil v zadnjih dneh tarča številnih očitkov, ker kot pomurski poslanec ni podprl prepovedi. Horvat opozarja, da obstajata hidravlično lomljenje malega in velikega obsega, v koaliciji pa so pripravili zakon, ki dopušča le prvo metodo. Ta z vbrizgavanjem manjše količine vode naj ne bi bila škodljiva za okolje, kar dokazujejo izkušnje iz preteklosti, saj so jo v Petišovcih že izvedli nekaj desetkrat. To je skladno s strokovnim mnenjem Geološkega zavoda Slovenije, ki so ga strokovnjaki lani med drugim za poslansko skupino SMC po naročilu takratne vodje poslanske skupine Janje Sluga in tudi ministrstva za okolje pripravili o tej tematiki. Pri lomljenju manjšega obsega ter ob strokovni in nadzorovani izvedbi po oceni geologov ni pričakovati vpliva na bližnje vrtine podobnih globin in ne na vodonosne plasti, vključno z gospodarsko pomembnimi vodonosniki termalnih, mineralnih in pitnih voda.

ea1382ceaf23ae0e373d43bab3140127
Nataša Juhnov
Jožef Horvat meni, da je fracking postal odlična snov za politični populizem in navaja strokovne argumente pri razlikovanju oblik hidravličnega lomljenja, ki jih slovenski geologi potrjujejo v svojih študijah.

»Nizkoprostorninsko frakturiranje tudi ne bi povzročilo potresov, kot so znani za nekatera območja visokoprostorninskega frakturiranja v svetu. Nadalje ni pričakovati, da bi bila povratna voda povišano radioaktivna, je pa seveda treba njeno kemično sestavo spremljati. Dosedanja frakturiranja od leta 1956 niso imela znanih negativnih vplivov na okolje,« so zapisali slovenski geologi, ki so predlagali prepoved visokoprostorninskega hidravličnega lomljenja, nizkoprostorninskega pa bi ob predhodni presoji vplivov na okolje dovolili.



Za prepoved iz previdnosti

Kot je za naš časopis dodatno pojasnil dr. Miloš Markič iz Geološkega zavoda Slovenije, se metode, ki so jo Britanci želeli ponovno izvajati v Petišovcih, ne bi smeli bati, hidravlična stimulacija pa da se navsezadnje uporablja tudi pri geotermiji. »Res pa je, da ne vemo, kako naj bi se polje Petišovci razvijalo v prihodnje, s koliko novimi vrtinami. To bo moralo biti seveda usklajeno z našo rudarsko, okoljsko in vodovarstveno zakonodajo,«« je še opozoril. Geolog poudarja, da gre v prvi vrsti za strokovno vprašanje, kjer si je stroka enotna, polemiko pa primerja z aktualnim bojem zagovornikov in nasprotnikov cepljenja. »Vsaka oblika hidravličnega lomljenja je nevarna in ogroža ljudi ter naravo,« zavrača trditve zagovornikov te sporne metode Dejan Židan, ki se vneto zavzema za prepoved frackinga v Sloveniji. Kot navaja, je na nevarnost večanja razpok globoko v zemlji in s tem večanja prepustnosti kamnine opozoril denimo tudi ekolog Mihael Jože Toman. Židan je Vrtovcu februarja letos poslal gradivo s seznamom držav, kjer so fracking prepovedali, denimo v Veliki Britaniji, Franciji, Bolgariji in na Nizozemskem, ter mu predlagal organizacijo mednarodnega posveta, kjer bi se stvari razjasnile.

socialni-demokrati, otvoritev
Aleš Cipot
Dejan Židan je prepričan, da je vsakršna oblika frackinga potencialno škodljiva okolju, zato bi fracking morali v celoti prepovedati, kakor so to že storile druge evropske države.

»Velja pa še povedati, da se v državah za prepoved frackinga odločajo zaradi previdnostnega načela ali razumnega dvoma, da gre za potencialno škodljivo tehnologijo,« dodaja poslanec Socialnih demokratov.

Napoved protestov


Da gre v primeru prepovedi le nekaterih oblik hidravličnega lomljenja za obvod zakonodaje, meni Rajko Stupar iz civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji. »Če ne bodo sprejeli zakonske prepovedi, bo najbrž treba mobilizirati ljudi in iti na cesto,« napoveduje aktivist iz Lendave, ki je že bil uspešen s predlogom civilne iniciative na seji lendavskega občinskega sveta. Svetniki so namreč lanskega oktobra sprejeli sklep, s katerim so državni zbor in vlado pozvali k prepovedi hidravličnega lomljenja pri pridobivanju fosilnih goriv na območju Slovenije, hkrati pa k izdaji moratorija na fracking za zaščito pred morebitnimi tožbami. »Svojih občanov ne bom izdal in čez to ne bom šel. Konec koncev tudi sam živim tukaj in nič drugega ne more prevladati, ne kapital ne stranka,« je jasen lendavski župan Janez Magyar, ki je član največje vladne stranke SDS.

Janez magyar
Marina Vrbnjak
Lendavski župan Janez Magyar na prvo vrsto postavlja varovanje zdravja svojih občank in občanov, zato frackingu nasprotuje. Vendarle pa svari tudi pred pravnimi posledicami, ki bi lahko nastale ob sprejemu zakona, ki ga bodo poslanci zdaj obravnavali na delovnem telesu državnega zbora.

Zagovorniki popolne prepovedi hidravličnega lomljenja so tako prvi boj dobili, naslednja razprava in glasovanje bosta na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. V tem odboru, katerega član je tudi Dejan Židan, imajo podporniki opozicijskega zakona devet članov, deset pa jih prihaja iz vrst SDS, SMC, NSi in DeSUS, torej bodo morali prvi za potrditev svojega predloga prepričati nekoga, ki je doslej temu nasprotoval. Morda bo koalicija skušala celo z amandmaji doseči uveljavitev svojega predloga. Prekmurski fracking bo tako še naprej ena izmed mnogih problematik, ki so predmet vsakodnevnih političnih razprtij.