vestnik

("GASILSKI EXPANO") Projekt zdaj v rokah Šarca, a pri Panviti predlagajo nadomestne lokacije

Rok Šavel, 26. 6. 2022
Vanesa Jaušovec
Vseslovenski center za protipoplavno zaščito je predviden na zemljiščih, ki jih ima v zakupu Panvita, ravno tako na območju obratuje namakalni sistem, ki je bil investicija največjega kmetijskega podjetja v Sloveniji.
Aktualno

Pomisleki glede izbrane lokacije za vzpostavitev centra za protipoplavno zaščito v Murski Soboti.

Uresničitev projekta Vseslovenski center za protipoplavno zaščito v Murski Soboti (VSLO-CPPZ), kot ga sedaj imenujejo na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, je ob menjavi vlade padla na pleča novega ministra za obrambo Marjana Šarca. Projekt, ki na zemljišču nasproti paviljona Expano predvideva gradnjo upravne stavbe, kamor bi se preselila soboška izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje in vsi drugi subjekti, ki so vključeni v sistem zaščite in reševanja, ter gradnjo vadbenega poligona za usposabljanje lokalnih, državnih in tujih sil za zaščito pred poplavami, ima dolgo brado. Izvira namreč še iz časa vlade Mira Cerarja in takratne obrambne ministrice Andreje Katič, iz predala pa ga je potegnil bivši minister za obrambo Matej Tonin.

Sklad nasprotuje, ministrstvo vztraja

Zdaj bi se lahko zataknilo pri zemljišču, na katerem je načrtovana prva faza projekta. To je namreč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad), ki pa ga ima v zakupu družba Panvita, ki je na tem območju izdatno investirala in po dolgotrajnih postopkih zgradila namakalni sistem. Še pred nastopom vlade Roberta Goloba je bil sicer pripravljen predlog vladnega gradiva za prenos upravljanja zemljišča s Sklada na ministrstvo za obrambo, ravno tako so bila pridobljena soglasja pristojnih ministrstev, a do tega še ni prišlo, so nam potrdili na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Na Skladu sicer potrjujejo, da se zakupno razmerje s Panvito po zakonu lahko prekine, če zemljišče postane stavbno, kar v tem primeru tudi je, a se bo treba predhodno dogovoriti s Panvito o odplačilu namakalnega sistema. »Sklad o predvideni lokaciji gradnje centra za protipoplavno zaščito ni bil povprašan. Menimo, da bi bilo na voljo več primernejših lokacij od te, ki so jo predvideli. Poseg bo otežil tudi izvedbo namakanja na preostalih kmetijskih zemljiščih, ki se sedaj namakajo v okviru obstoječega namakalnega sistema,« opozarjajo gospodarji kmetijskih zemljišč v lasti države. Obstoječi namakalni sistem namreč zajema 430 hektarjev obdelovalnih površin, Panvita pa je za investicijo poleg birokratskega pekla, v katerem se je znašla do pričetka gradnje, odštela več milijonov evrov. Pozivi po nujnosti namakalnih sistemov v Pomurju so sicer v zadnjem obdobju ob podnebnih spremembah in vse pogostejših sušah, ko je prehranska varnost postala tudi ena ključnih političnih tem, vse glasnejši. Ravno tako je kot eden najpomembnejših projektov v sprejetem Regionalnem razvojnem programu opredeljeno namakanje Pomurja iz reke Mure. S projektom bi omogočili namakanje na približno 13 tisoč hektarjih obdelovalnih površin v ravninskem delu Pomurja, skupna vrednost investicije pa naj bi znašala 92,5 milijona evrov.

Podcenter3
MORS
Ambiciozen projekt se načrtuje na zemljišču nasproti paviljona Expano. Foto MORS



Na ministrstvu za obrambo in na Upravi RS za zaščito in reševanje kot organu v sestavi ministrstva, ki bdi nad projektom, zatrjujejo, da ne načrtujejo spremembe lokacije in napovedujejo nadaljevanje urejanja zakupnih in služnostnih razmerij med vsemi vključenimi akterji, vključno s Panvito, še v tem mesecu. Prednost lokacije naj bi bila bližina avtocestne povezave in letališča v Rakičanu. V letošnjem letu je tako načrtovano pridobivanje potrebne investicijske in gradbene dokumentacije, v letih 2023–2024 pa je predvidena gradnja prve faze VSLO-CPPZ, ki zajema poslovne in garažne objekte ter del utrjenih manipulativnih površin. Skupna ocenjena vrednost stroškov, ki vključujejo komunalni prispevek, gradbena in obrtniška dela, zunanjo ureditev, elektro in strojne instalacije, stroške krajinske arhitekture in izvirajo iz preliminarne ocene izdelovalca idejne zasnove, so bili v lanskem letu ocenjeni na 3,37 milijona evrov z vključenim davkom.

20200930_162757
Osebni arhiv
Po mnenju regijskega gasilskega poveljnika Dušana Utroše bi takšen projekt v regiji omogočil nadaljnji razvoj gasilstva in imel tudi pozitivne učinke na turizem ter sorodne dejavnosti.



Primerno za zibelko gasilstva

Regijski gasilski poveljnik Dušan Utroša meni, da je prav, da se ta projekt uresniči v Pomurju, če ta možnost obstaja, saj je naša regija v vrhu slovenskega gasilstva in po njegovem mnenju predstavlja celo eno izmed zibelk slovenskega gasilstva. Kot pravi, bi si takšno infrastrukturo želela imeti vsaka regija, poleg tega, da bi to omogočilo nadaljnji razvoj gasilstva, pa bi projekt imel tudi pozitivne učinke na turizem in sorodne dejavnosti. Obstaja tudi bojazen, da bi lahko projekt ob zapletih glede lokacije preselili iz regije. »Upam, da bo Panvita toliko modra,« poudari Utroša, ki omeni še, da so bili pomurski gasilci s projektom podrobneje seznanjeni sicer šele nekaj dni pred državnozborskimi volitvami, ko ga je takratni minister Matej Tonin v Murski Soboti predstavil na posvetu o aktualnih izzivih sistema zaščite, reševanja in pomoči ob podnebno pogojenih naravnih nesrečah.

namakalni-sistem, koruza, kmetijstvo
Vanesa Jaušovec
Kot opozarjajo na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, bo poseg otežil izvedbo namakanja na preostalih kmetijskih zemljiščih, ki se sedaj namakajo v okviru obstoječega namakalnega sistema.

Panvita za nadomestno lokacijo

»Skupina Panvita se je s projektom vseslovenskega centra za protipoplavno zaščito v Murski Soboti seznanila iz medijev. Po obvestilu Slada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije smo se seznanili, na katerih zemljiščih točno je projekt predviden, nakar smo skupaj z njihovimi službami poiskali nadomestne lokacije in jih posredovali ministrstvom v vednost za morebitno odločitev,« je jasno nakazal Branko Virag, član uprave Panvite in direktor hčerinske družbe Panvita kmetijstvo, da se ne strinjajo z načrti ministrstva za obrambo.