Geotermično najbolj perspektiven del Slovenije je dokazano območje na severovzhodu države, po oceni Nine Rman iz Geološkega zavoda Slovenije pa ima še veliko kapacitet za izkoriščenje geotermalne energije. Vodonosniki na našem območju so namreč zelo globoki, vendar imajo, kot pravi strokovnjakinja, zelo počasno obnavljanje termalne vode, hkrati pa večina lokacij posega v isti, celo čezmejni, peščeni vodonosnik. »Zato so želene količine odvzema nevzdržne, če se uporabljena termalna voda ne vrača v vodonosnik in s tem ohranja vodna bilanca,« opozarja geologinja.
V času zaprtja kopališč zaradi epidemije se je pokazalo, da se je gladina podzemne vode stabilizirala in ohranilo dobro količinsko stanje. V Moravskih Toplicah so ob ponovnem zagonu glavne vrtine v Termah 3000 naleteli na težave, saj je s termalno vodo na površje naneslo tudi pesek. Kot so nam pojasnili, so nemudoma nadgradili tehnologijo priprave bazenske vode in težavo odpravili, obenem pa trenutno poteka umestitev v prostor reinjekcijske vrtine v Termah 3000. Pripravljalna dela naj bi začeli že letos. Kljub temu pa bo to zahteven projekt, saj voda, ki se uporablja za potrebe kopališč, naj ne bi bila primerna za reinjeciranje, ker ob stiku s kopalci postane onesnažena.
Ni novih vrtin
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Panonski MuzBes premierno nastopil na Dunaju
Pod tem imenom nastopata Norma Bale in Iztok Rodež
V letu 2020 je bilo po podatkih Geološkega zavoda Slovenije v državi 50 aktivnih proizvodnih geotermalnih vrtin, izkoriščali pa so se še štirje termalni izviri. Na območju severovzhodne Slovenije je trenutno aktivnih 18 vrtin. Zadnje globoke vrtine so bile izkopane pred več kot desetimi leti v Renkovcih, Černelavcih in Murski Soboti. Izmed njih je v uporabi le vrtina v Renkovcih.
Porazno stanje je tudi na področju reinjekcijskih vrtin. Od treh, ki so bile doslej narejene v Sloveniji, je v uporabi le ena, v Lendavi, kjer se v okviru rudarske koncesije uporablja za daljinsko ogrevanje z geotermijo. Vrtina v Moravskih Toplicah se uporablja zgolj za črpanje termalne vode, v Murski Soboti pa so pred desetimi leti v več kot tri milijone evrov vrednem projektu, podprtem z evropskimi sredstvi, sanirali geotermalno vrtino, zgradili reinjekcijsko in še eno raziskovalno v Černelavcih.
Novi vrtini nista bili dokončno testirani ali povezani v sistem uporabe, idejo o izkoriščanju geotermalne energije pa je, kot vemo, soboška občina v nadaljevanju pospravila v predal. Kot pravi župan Aleksander Jevšek, se matematika preprosto ne izide, kar ponazarja tudi s stroški ogrevanja soboškega kopališča. Z geotermijo so ti znašali 90 tisoč evrov, s kurilnim oljem pa 30 tisoč. Župan Jevšek se sicer strinja, da geotermalni potencial obstaja, in poudarja, da tudi v mestni občini niso povsem opustili ideje o uporabi vrtin ter v sklopu konzorcija mestnih občin iščejo morebitne partnerje. Poleg tega si bodo prizadevali, da bo geotermalna voda v uporabi za ogrevanje zelenice v Fazaneriji, potem ko bo letos zamenjana dotrajana travnata površina.
V Rimski čardi čakajo na koncesijo
Družba Rimska čarda je v začetku letošnjega leta vložila vlogo za pridobitev koncesijske pravice za izkoriščanje vode iz geotermalne vrtine pri Rimski čardi. Po pričakovanjih Alojza Glavača, župana Občine Moravske Toplice, ki je ustanoviteljica projektne družbe, bo do odločitve in podpisa koncesijske pogodbe prišlo še letos, bo pa uporaba geotermalne vode opredeljena za zdraviliški turizem, saj je sicer potrebna reinjekcija. Investitorji naj bi se že pojavljali, a bodo zaradi preteklih izkušenj v občini tokrat še posebej previdni, komu zaupati.
Brez državnih spodbud ne bo šlo
Država je leta 2015 vsem takratnim uporabnikom termalne vode podelila koncesijo in pravno uredila področje, s čimer so po mnenju Rmanove začeli s termalno vodo ravnati bolj skrbno in so tudi znižali temperaturo odpadne termalne vode ter z isto količino načrpane vode pridobili več energije, kar je pripomoglo k izboljšanju stanja vodonosnikov. Po drugi strani pa so razmeroma visoke koncesnine in uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda povzročile sive lase obstoječim uporabnikom geotermalne energije v Pomurju, ki na leto v državni proračun s koncesninami prispevajo okoli milijon evrov.
Zaradi problematične uredbe so na vrata nekaterih pomurskih termalnih kopališč v preteklosti že trkali inšpektorji s pravnomočnimi odločbami o zaprtju, trenutno pa je že drugič letos v obravnavi osnutek spremenjene uredbe. Ta predlog pa gre pravzaprav še bolj v nasprotno smer od želj pomurskih uporabnikov geotermije. Predvideva namreč, da bodo tako novi kot obstoječi uporabniki termalne vode to morali vračati v isti vodonosnik oziroma to zagotoviti do konca leta 2027.
»Mi smo pred desetimi leti vzpostavili poslovni model, zdaj pa se stvari naenkrat spreminjajo. Nove, zelene tehnologije so dražje od fosilnih in država bi njihovo uporabo morala pozitivno motivirati – s korenčkom in ne s palico,« pravi Kristjan Magdič, direktor družbe Paradajz, ki s pomočjo geotermije v Renkovcih goji paradižnik pod blagovno znamko Lušt. Kot poudarja, bi zato morala biti urejena obratovalna podpora tudi za vzpostavitev reinjekcijskega sistema kot denimo pri vetrnih in sončnih elektrarnah. Investicija v geotermalno vrtino znaša okoli 1,5 milijona evrov, ob potrebnih dodatnih dveh vrtinah za reinjekcijo pa višina vložka že nanese 4,5 milijona evrov. To je tudi eden izmed razlogov, da bodo v novem rastlinjaku v Veliki Polani kot energent namesto geotermije uporabljali zemeljski plin. Pri plinu je namreč obratovalna podpora zagotovljena, po drugi strani pa država istočasno poizveduje pri velikih uporabnikih plina, kakšne so možnosti za prehod na uporabo drugega energenta.
»Dobro je to, da smo se začeli pogovarjati o geotermiji,« meni Roman Ferenčak, ki je z družbo Ocean Orchids v Dobrovniku ravno tako eden izmed pionirjev na področju uporabe tovrstne energije za kmetijske namene. Strinja se, da bi uporabniki, ki imajo možnost, da vode ne onesnažijo, morali najti način, kako jo vrniti v vodonosnik in ne v potok. Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije se strinja, da obstaja še veliko možnosti za izboljšave na področju vpeljave finančnih spodbud za prehod na zaprte sisteme rabe z reinjekcijo, za investicije v nove sisteme in zmanjšanje tveganj pri raziskavah novih lokacij. Predvsem pa, kot poudarja, je treba razmišljati o gradnji nadomestnih vrtin, saj je povprečna starost geotermalnih objektov več kot 30 let.
Kot je že večkrat poudaril Ferenčak, bi država z vložkom v reinjekcijske sisteme in z obratovalno podporo ustvarila prihodek na račun prihrankov pri zmanjšanju emisij ogljika in doseganju podnebnega načrta. Lani je namreč država, ker načrta, ki si ga je zastavila sama, ni dosegla, morala Češki plačati približno pet milijonov evrov za manjkajoči delež obnovljivih virov energije. Tu je prišlo do nekih premikov, saj bo ministrstvo za kmetijstvo prvič sofinanciralo gradnjo reinjekcijskih vrtin in ravno Ferenčakova družba je bila uspešna na javnem razpisu, s katerim bo pridobila več kot dva milijona evrov za ta namen.
Močan vpliv lobijev
Roman Ferenčak spomni še na uresničitev soglasno sprejetih sklepov odbora za infrastrukturo o geotermiji, ki mečejo žogico vladi, da pripravi koncept razvoja geotermalnih virov in mehanizem obratovalne podpore, poleg tega naj bi se država letos odpovedala koncesninam in do prvega aprila spremenila problematično uredbo. »Če gre to v realizacijo, dobimo idealne razmere za nove geotermalne reinjekcijske vrtine in za prihod investitorjev. To pomeni nastanek novih družb, kot so Ocean Orchids in Paradajz. Gre za osnovo, da se ta sektor začne razvijati,« še poudari direktor dobrovniške družbe. Napovedi glede na osnutek uredbe, ki so jo pripravili na ministrstvu za okolje in je v obravnavi do 11. aprila, žal niso preveč obetavne. Vprašljivo je tudi, ali so zaradi bližine volitev spremembe v tem mandatu sploh še uresničljive oziroma ali za to obstaja politična volja. Tudi ob, kot namigujejo naši sogovorniki, močnem vplivu lobijev, ki zavirajo razvoj geotermije že zadnjih 20 let.