vestnik

(GORIVA) V strahu pred dolgo in hladno zimo

Rok Šavel, 18. 10. 2021
G.G. / Novice Svet24
Kdo je odgovoren za zadnje dvige cen pogonskih goriv? Fotografija je simbolična.
Aktualno

Danes v Sloveniji povprečno točimo 95-oktanski bencin po ceni 1,33 evra na liter, za liter dizla pa moramo odšteti v povprečju 1,44 evra. Pred prvo razglasitvijo epidemije, 10. marca 2020, je bila cena 95-oktanskega bencina 1,203 evra na liter, dizla pa 1,146 evra na liter, a takrat je cene še regulirala država.

Cene skoraj vseh energentov se ekspresno zvišujejo. K temu najbolj prispevajo močno okrevanje gospodarstva in povečane potrebe, potem ko je pandemija lani povzročila zgodovinski padec povpraševanja. Cena elektrike je med drugim odvisna tudi od cene zemeljskega plina, ki dosega rekordno rast. Elektrarne so morale namreč zaradi upada proizvodnje iz obnovljivih virov, predvsem vetrne energije v severni Evropi, povečati proizvodnjo v plinskih in tudi premogovnih elektrarnah. S tem se zvišuje tudi cena navedenih energentov, poleg tega je Rusija kot eden ključnih strateških dobaviteljev zemeljskega plina omejila izvoz v Evropsko unijo.

»Trend skokovitega naraščanja veleprodajnih cen zemeljskega plina v Evropi so spodbudili predvsem večje globalno povpraševanje po zemeljskem plinu, manjši uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, rast porabe zemeljskega plina in obenem padec njegove proizvodnje ter manjša zapolnjenost skladišč zemeljskega plina v primerjavi s preteklimi leti,« so za Vestnik pojasnili v državni agenciji za energijo. Veliko vlogo igrata še tako imenovani zeleni prehod in povečanje deleža obnovljivih virov energije.

»Če je obnovljivih virov v nekem trenutku dovolj za potrebe na trgu, je cena ugodna, ko pa je treba k obnovljivim virom energije dodajati še fosilna goriva, ker je povpraševanje visoko, se cena elektrike naveže na ceno fosilnih goriv. Če smo torej priča dvigu cen zemeljskega plina, lahko predvidevamo tudi, da bodo narasle cene elektrike,« poudarjajo v energetski zbornici, ki združuje največja slovenska energetska podjetja. 

Trgovci: Mi nismo odgovorni 

Visoke cene plina in premoga navzgor potiskajo tudi ceno nafte. Kot pojasnjujejo v energetski zbornici, se ogromen presežek iz lanskega leta zmanjšuje in svetovne zaloge nafte se vračajo na raven pred pandemijo, a vrnitve v normalno stanje morda ne bo več. To pa predvsem zaradi sprememb v naših navadah, saj smo se navadili več delati od doma, manj potujemo in smo bolj trajnostno naravnani. 

Dogajanje na naftnem trgu slovenski potrošniki najbolj občutimo na črpalkah, pri čemer se visoke cene pogonskih goriv v zadnjem času vse pogosteje zlorabljajo za politične namene in krivda pripisuje liberalizaciji cen naftnih derivatov lanskega oktobra. Danes v Sloveniji povprečno točimo 95-oktanski bencin po ceni 1,302 evra na liter, za liter dizelskega goriva pa moramo odšteti v povprečju 1,392 evra. Pred prvo razglasitvijo epidemije, 10. marca 2020, je bila cena 95-oktanskega bencina 1,203 evra na liter, dizla pa 1,146 evra na liter, a takrat je cene še regulirala država.

Bojan Vogrinčič: »Bojim se, da bo imel dvig cen energentov vpliv na vsa druga področja, pri čemer je lahko najbolj pereče povišanje cen hrane.« 

»Trgovci z naftnimi derivati nikakor nismo odgovorni za zadnje dvige cen pogonskih goriv in drugih energentov na slovenskem trgu. Gre absolutno za dvig cen energentov na svetovnih trgih, ki se prenašajo tudi na manjše trge. Po vsem svetu so se naftni derivati podražili,« so nam odgovorili v Petrolu, kjer dodajajo, da se cene pogonskih goriv oblikujejo prosto glede na cene na svetovnih borzah in v razmerju med dolarjem in evrom ter ob upoštevanju davčnih obremenitev in taks, ki pomembno vplivajo na zviševanje cen v zadnjem obdobju.

Elektrika za 30 odstotkov, plin za 12 

Zaradi občutne podražitve energentov je po mnenju energetske zbornice prizadeto celotno gospodarstvo, saj se to izraža v povišanju nabavnih cen, s tem pa v višjih prodajnih cenah za končne odjemalce, tako gospodinjstva kot poslovne subjekte. Po pričakovanjih državnega regulatorja je pričakovati vpliv na maloprodajne cene tudi v Sloveniji, kar pa je odvisno od dobaviteljev in njihove poslovne politike nastopanja na energetskem trgu, a v energetski zbornici opozarjajo, da dobavitelji veljavnih cenikov ne bodo mogli obdržati, saj bi to ogrozilo njihovo nadaljnje poslovanje. Težave imajo tako predvsem tisti dobavitelji, ki niso vnaprej zakupili potrebnih količin elektrike ali plina in so prisiljeni v zakup po trenutnih visokih cenah. Prvi je povlekel potezo Petrol, ki je napovedal podražitev elektrike s prvim decembrom, po izračunih Financ za okoli 30 odstotkov, in zemeljskega plina za okoli dvanajst odstotkov. Temu trendu bi lahko z novim letom sledili tudi drugi dobavitelji pri nas.

V soboški Komunali so že lani za potrebe daljinskega ogrevanja in druge ogrevalne naprave, ki jih upravljajo, zakupili potrebne količine zemeljskega plina in sklenili pogodbe tudi za leto 2022. Tako na položnicah za daljinsko ogrevanje – na sistem je vezanih skoraj 1000 stanovanjskih in poslovnih odjemalcev v Murski Soboti – za zdaj ne bo bistvenih sprememb. »Na položnicah v stavbah, ki niso priključene na daljinsko ogrevanje, pa se bodo višje cene plina in elektrike na trgu vsekakor poznale,« pravi Tomislav Zrinski, direktor Komunale. Da bodo razmere vplivale na stroške pomurskih občin in prebivalcev Pomurja, je prepričan tudi Bojan Vogrinčič, direktor pomurske lokalne energetske agencije. »Bojim se, da se bo dvig cen energentov ne samo izrazil v povišanju stroškov za energente in povečanju energetske revščine v regiji, ampak tudi na splošno, saj bo imel vpliv še na vsa druga področja, pri čemer je lahko najbolj pereče povišanje cen hrane. Povišanju cen gradbenih materialov pa smo že itak priča.« 

Za zdaj še brez znakov umirjanja 

Po nekaterih napovedih bi se lahko situacija predvidoma umirila spomladi, a kot pojasnjujejo v državni agenciji, so napovedi negotove. Višanje cen energentov je medtem že postalo ena glavnih tem na ravni Evropske unije, saj so nekatere države že ukrepale z nižanjem dajatev in drugih prispevkov. K ukrepanju je pozvala tudi Gospodarska zbornica Slovenije, a vlada za zdaj nižanja trošarin ali davka na dodano vrednost ne predvideva. V energetski zbornici ukrepov, kot so omejitev cene, nižje dajatve in subvencije najranljivejšim skupinam, ne vidijo kot rešitev nastalega položaja.

Poudarjajo tudi, da ne sme priti do znižanja prispevkov za omrežnino, kar je država storila v času prvega vala epidemije. Kot dolgoročne ukrepe v zbornici tako navajajo vlaganje v stabilnost sistema in nujno energetsko infrastrukturo ter omrežje, vlaganje v obnovljive vire energije, izbiro primerne energetske mešanice v državi in vzpostavitev primernih spodbudnih finančnih mehanizmov na ravni Evropske unije in države.

Gibanje cen tako za zdaj ne kaže znakov umirjanja, vremenske razmere oziroma z drugimi besedami dolga in mrzla zima pa bi lahko energetsko krizo še zaostrile.

Bobo
Kdo je odgovoren za zadnje dvige cen pogonskih goriv? Fotografija je simbolična.