vestnik

Govedorejci nimajo ljudi za vodenje  

Janko Votek, 11. 3. 2019
Aktualno

Letošnji občni zbor Pomurske zveze govedorejskih društev prejšnji petek je imel klavrno podobo. Društva znotraj zveze in sama zveza niso čisto pasivna in pripravljajo posamezne aktivnosti in izvajajo tudi naloge, ki so jim naložene z javnimi pooblastili.

Nekoliko zaskrbljujoče je to, da društva niso imela pripravljenih predlogov za izvolitev novega vodstva. Dosedanji predsednik Branko Buček, ki je nastopil mandat na sredini, saj je nadomestil pokojnega Marjana Perša. Trditi, da je bilo obdobje zadnjih dveh let za pozabiti, bi bilo nepošteno. V tem času so bile opravljene vse zahtevane naloge. Zvezi je uspelo ponovno vzpostavljati zaupanje pri društvih in med članstvom. Očitno pa je znotraj zveze še toliko negativne energije iz preteklosti, da o popolni konsolidaciji zveze še ni mogoče govoriti. To se je potrdilo v nastopu bivšega predsednika zveze Franca Štuhca, ki je pozival k enotnosti, pri tem pa je zaobšel, da je z nekaterimi svojimi prepričanji in dejanji poskušal povsem razgraditi stroko na Kmetijsko gozdarskem zavodu s stalnim ponavljanjem določenih očitkov, ki so se izkazali kot netočni. Ko bi bilo potrebno podati predloge za novo vodstvo so bili predstavniki društev brez kandidatov. Branko Buček se je vnovični kandidaturi odpovedal predvsem iz zdravstvenih razlogov in iz kakšnih drugih razlogov.

4bd63e33875ede60c40c018ca73bad85
Foto:juhnov
Lisasta pasma je še vedno nosilna pasma pomurske govedoreje.

Drug opazen problem pri društveni organiziranosti je prevladujoča starejša populacija govedorejcev in to kljub temu, da je bilo na zboru tudi nekaj predstavnikov mlajše generacije. Gre za mlade kmetice in kmete, ki pretežno mlečno proizvodnjo nadgrajujejo z razvojem lastnih izdelkov. Znotraj društev se povezujejo pretežno kmetje, katerih primarna dejavnost je prireja mleka in se s pitanjem mladega goveda za meso ukvarjajo posredno. Gre za pitanje viška telet v čredi, ki ga ne potrebujejo za redno obnovo matične črede krav. Kmetov, ki se ukvarjajo s pitanjem goveda za meso med aktivnimi člani skorajda ni. Ti so se po prekinitvi ukvarjanja z govedorejo na malih in srednjih kmetijah, ki so jim zagotavljale teleta za nadaljnjo rejo, morali zateči k uvozu telet. Z uvozom je prišlo do spremembe pasme pri teh rejcih. Iz svetlo lisaste pasme – še vedno prevladujoče pasme na mlečnih kmetijah – so se usmerili v uvoz mesnih pasem telet iz tujine.