vestnik

Gozd varuje pred podnebnimi spremembami

Janko Votek, 19. 3. 2019
Nataša Juhnov
Mehkolistni gozdovi so branik pred podnebnimi spremembami in ne uničevalec kmetijstva. 
Aktualno

Pomurje je okolje, kjer je gozd, razen pri redkih izjemah, odrinjen in ga predvsem intenzivno usmerjeni kmetje še vedno razumejo kot moteči dejavnik.

Leta 2012 je generalna skupščina OZN 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov. Ne gre za nepomemben dan. V zadnjih 30 ali 40 letih je bil gozd potisnjen na stranski tir. V tem času so ga obravnavali izključno kot gospodarsko dejavnost in v tej luči tudi brez premisleka uničevali. Izkoriščanje lesa je imelo prednost pred vsemi drugimi funkcijami gozda. Hkrati je na globalni in lokalni ravni veljal za omejevalni dejavnik pri razvoju intenzivnega plantažnega kmetovanja. Najbližje nam je krčenje pragozdov v Braziliji.Toda krčenje gozdov ni samo značilnost Brazilije.
Gozd je eden od ključnih zaščitnikov
Gozdovi so postali »moteč« dejavnik tudi v pomurski regiji. S prevzemom modela intenzivnega kmetovanja v začetku sedemdesetih let so se začele izvajati velike zemljiške operacije – predvsem agromelioracije. Te so bile opravljene napol. Zgrajeni so bili sistemi izsuševanja, ne pa tudi zadrževanja vode. Z vse večjo intenzifikacijo kmetijstva in tudi pri ekonomistih tako priljubljeno rastjo produktivnosti so začele padati cene kmetijskih pridelkov, kar je kmete in tudi posestva sililo k povečevanju obdelovalnih površin, na račun »ničvrednih« mehkolistnih gozdov v obrečnem pasu Mure in tudi na tradicionalno močvirnatih območjih.
Letošnji mednarodni dan gozdov je bil namenjen učenju o gozdovih in njihovi neločljivi povezanosti. Gozdarji so mladim predstavili pomen gozdov za življenje in tudi preživetje. Ob stalni rasti in koncentraciji prebivalstva v urbanih okoljih gozd pridobiva pomen. Hkrati je treba poudariti, da vračanje h gozdu ni pomembno samo za mlade. Pomurje je okolje, kjer je gozd, razen pri redkih izjemah, odrinjen in ga predvsem intenzivno usmerjeni kmetje še vedno razumejo kot moteči dejavnik. To neposredno dokazujeta njihov odpor do Nature 2000 in nasprotovanje razglasitvi biosfernega območja ob reki Muri. Njihovo vodilo je neomejeno razpolaganje s svojo lastnino, ob tem pa povsem zanemarjajo, da s tem neomejenim razpolaganjem in intenzivnim kmetovanjem ne ogrožajo samo svojega, ampak tudi obstoj drugih. Zanje je nepomembna vloga gozda pri čiščenju zraka, tal in zadrževanju vode. In ravno te jim v zadnjem obdobju najbolj primanjkuje pri »svobodnem« gospodarjenju z lastnino. Gozd, predvsem mehkolistni, je eden od ključnih zaščitnikov pred ekstremnimi podnebnimi spremembami, ki smo jim priča v Pomurju.

233edc73fce296e12f7bc89dc3087560
Nataša Juhnov
Tudi to je odnos do gozda in njegovih vodnih zalog, ki se jih urbani prebivalci ne zavedajo.

Namesto gozdov bi kopali kanale

Ob vse izrazitejših vremenskih ekstremih, s katerimi se srečuje Pomurje, je zanimivo, da na lokalni ravni še ni bilo nobene resnejše razprave o varovalni vlogi gozda pred vremenskimi spremembami in pri ohranjanju kmetijske pridelave. Pretežni del pomurskega kmetijstva še vedno vztraja pri miselnem vzorcu iz sedemdesetih let. Zdaj, ko ga pesti pomanjkanje vode, vztraja pri dostopu do vode za namakanje, kar naj bi mu zagotovila država. Ob že obstoječih namakalnih sistemih, ki se napajajo z vodo iz gramoznic, so si zdaj omislili gradnjo »povezovalnih kanalov med vodotoki ob porečju Mure«. Pri tem pa so povsem spregledali nekatere ugotovitve, do katerih je prišla stroka, tudi domača, ki pa jo ignorirajo. Na strokovni ravni ni več dileme, da so nevarni in nepremišljeni koraki v pokrajini, kot so gradnja objektov, melioracije, že opravljene spremembe vodnega režima, stanje oskrbe z vodo poslabšali. Razen ob Muri ob nobenem večjem vodotoku nimamo več poplavne ravnice.
Geografinja Karmen Hozjan je že pred časom opozorila na problem vodne bilance, s katero se nihče ne ukvarja. Ugotovila je, da ta na ravni Slovenije ni problematična, je pa problematična v Prekmurju in na Primorskem. To sta regiji s povprečno najmanj padavinami in največ vročimi dnevi na leto. Ob negativni vodni bilanci je drug velik problem, da se omenjeni pokrajini srečujeta s pomanjkanjem vode v sušnih obdobjih, ko bi kmetijstvo najbolj potrebovalo vodo. Pomurje je regija z nadpovprečnim izhlapevanjem vode, saj na leto v povprečju odda od 700 do 800 mm vode. Trendi naraščanja temperature bodo izhlapevanje še povečali. Če se vrnemo k Muri, v kateri kmetijski sektor vidi rešitev za svojo dejavnost kot vir za namakanje. Spet gre za enostranski in evforičen pristop, ko kmetje pravijo, naj jim dajo milimeter vode v Muri, pa bodo problem rešili. Ni čisto tako. Ne upošteva se, da se spreminja tudi alpsko podnebje, ki vpliva na raven vode v reki Muri. Za alpski svet so značilne vse milejše zime z vse manj snega. Poleg tega se sneg zaradi višjih povprečnih temperatur začenja tajati že ob koncu zime in ne pozno spomladi, kot je bilo to v preteklosti. Tudi spremenjen vodni režim reke Mure že pušča posledice na pomurskem podnebju, verjetno tudi s sušo. Še pred dobrim desetletjem so bile suše sicer običajen pojav, ki se je ponavljal v zaporedju vsakih nekaj let in v povprečju ni pomenil ekonomske škode. Danes je drugače.


Površinsko namakanje je potratno in neprimerno
Kot je v svoji magistrski nalogi ugotovila Karmen Hozjan, se je Pomurje v preteklosti srečevalo z meteorološko sušo, do katere je prihajalo zaradi pomanjkanja padavin v kombinaciji z nadpovprečnimi temperaturami. Danes pa je najpogostejša kmetijska suša, do katere pride zaradi pomanjkanja padavin in talne vlage v vegetacijski dobi, zaradi česar rastline ne dosežejo faze zorenja. Ob vsem tem kmetijski sektor vztraja pri namakanju. To je legitimno in tudi izvedljivo, vendar ne tako, kot se v Pomurju in Podravju namaka zdaj. Vodilni strokovnjaki za vode so že leta 2014 na letnem mednarodnem srečanju ob svetovnem tednu voda opozorili, da je površinsko namakanje na eni strani potratno in na drugi z vidika podnebnih sprememb neprimerno. Podobno stališče so pred kratkim izrazili nemški in avstrijski strokovnjaki, ki opozarjajo, da je edini racionalen in sprejemljiv način namakanja kapljično namakanje.
Zdaj se vrnimo h gozdovom. Ob absorpciji ogljikovega dioksida so za Pomurje izrednega pomena zaradi zaščite pred erozijo, so največji zadrževalnik padavinske vode in preprečujejo njeno hitro izhlapevanje. Ne kaže pa prezreti, da vplivajo na zračno vlago in temperaturo. Žal v Pomurju še ni zavesti o pomenu mehkolistnega gozda in se s tegobami tega gozda, ki je vse bolj izpostavljen raznim glivičnim boleznim, ukvarjajo le gozdarji. Nikogar ni bolela ali ne boli glava ob propadu dela Črnega loga. Celo več, nekateri bi ponovili napako izpred skoraj 40 let in del gozdnih površin, v katerih je bila opravljena sanitarna sečnja, spremenili v njive. S potratno uporabo vode ob sedanjem načinu namakanja ob reki Muri navzgor se začenja žagati še ena pomembna veja, na kateri sedi regija – talna voda za močvirske gozdove.

Nataša Juhnov
V Muri kmetijski sektor vidi rešitev za svojo dejavnost kot vir za namakanje.