Energetska draginja vse bolj pritiska tudi na gospodarstvo, zato je prvi mož Term Vivat Metod Grah na vlado in gospodarskega ministra Matjaža Hana ter infrastrukturnega ministra Bojana Kumra naslovil poziv, da naj država intervenira in pomaga prizadetim družbam. Že maja je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka vlado pozval k sprejemu ustrezne sheme pomoči, ki bo zagotovila ohranitev konkurenčnosti slovenskih podjetij, ki jih je dvig cen energentov najbolj prizadel, kot navaja Grah, pa je do največjega povečanja cen v letošnjem letu prišlo pri dobavi električne energije gospodarstvu - za gospodarske subjekte se je po njegovih besedah cena zvišala za več kot 300 odstotkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
400 tisoč evrov več za elektriko letos
"Večina gospodarskih subjektov povišanja cen električne energije ne more vkalkulirati v ceno svojih produktov, ker ji tako domači kot tuji trgi tega ne priznajo, to pa bo imelo za posledico, da bodo prišli v velike težave, katere se bodo odražale tako na likvidnostnem področju kot tudi na konkurenčnosti gospodarskih subjektov, tako na domačem in tujem trgu, ter posledično pri odpuščanju zaposlenih," opozarja pomurski podjetnik in kot primer navede ravno Terme Vivat.
Povprečni znesek za porabljeno električno energijo skupaj z omrežnino in brez davka na dodano vrednost je namreč v Termah Vivat lani znašal 17 tisoč evrov na mesec, po trenutnih cenah pa ta znaša 50 tisoč evrov. Lani je tako strošek za dobavljeno električno energijo v Termah Vivat znašal 204 tisoč evrov, letos pa bo na podlagi trenutnih borznih cen znašal 600 tisočakov, kar je za slabih 400 tisoč evrov več kot lani. "V strukturi planiranih prihodkov v Termah Vivat bo strošek električne energije v letu 2022 znašal 12 odstotkov, medtem ko je delež stroška za porabljeno električno energijo v prihodkih leta 2021 znašal le 3,7-odstotka," navede Grah.
Grah: Distributerji naj vso elektriko prodajo slovenskemu gospodarstvu po reguliranih cenah
In kaj predlaga? Glede na to, da celotno slovensko elektro-gospodarstvo, ki je v državni lasti, skupaj proizvede okoli 90-odstotkov celotne potrebne energije, tako Grah, je po njegovem mnenju ena od optimalnih rešitev regulacija cen električne energije proizvedene v Sloveniji. "Predlagam, da vlada za čas trajanja izkrivljenega trga za eno leto regulira prodajno ceno električne energije gospodarskim subjektom z obvezo, da morajo distributerji proizvedeno električno energijo v Sloveniji, ki še ni bila opcijsko prodana za leto 2022 in 2023, v celoti prodati slovenskemu gospodarstvu po reguliranih cenah. Gospodarskim subjektom, ki imajo že sklenjene pogodbe za dobavo električne energije za leto 2022 po trenutnih neugodnih borznih cenah pa naj se po njegovem predlogu uvede shema za pomoč podjetjem s subvencioniranjem razlike med bodočo regulirano ceno in borzno ceno za električno energijo. "Regulacija cen električne energije ne bo imela negativnih finančnih učinkov, saj električno energijo proizvajamo sami, medtem ko moramo ostale energente kupovati na borznem trgu in mora država distributerjem teh energentov zagotavljati nadomestilo," poudari šef term v Moravskih Toplicah in doda, da bi s tem ukrepom vlada vplivala na konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva, tako na domačem kot tujem trgu, poleg tega bi tak ukrep imel direktni učinek na zmanjšanje cen končnih proizvodov in storitev ter s tem vpliv na zmanjšanje inflacije.
Kot so ugotovili državni statistiki v junijski oceni inflacije, je ta na letni ravni poskočila na 10,4 odstotka, največ pa so k inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane in električne energije. Na mesečni ravni je bila sicer 2,7-odstotna, zvišali pa so jo ravno tako dražja elektrika, počitniški paketi in hrana.
Kot možne ukrepe proti draginji je že premier Robert Golob omenjal regulacijo cen elektrike in plina, da v vladi razmišljajo o tej možnosti pa je v intervjuju, ki bo objavljen v prihodnjem Vestniku, potrdil tudi gospodarski minister Matjaž Han.