vestnik

Horvath verjame, da pride sporazum z Golobovo vlado na vrsto jeseni

Rok Šavel, 5. 8. 2022
Rok Šavel
Bosta manjšinska poslanca tudi z Golobovo vlado tako dobro sodelovala kot z Janševo? Horvath v to ne dvomi.
Aktualno

Dogovora, kot sta ga imela manjšinca z vlado Marjana Šarca in Janeza Janše, z vlado Roberta Goloba še nista sklenila. Pa ga sploh bosta?

Pretekla praksa vladnih koalicij je bila sklenitev sporazuma o sodelovanju s poslancema narodnih skupnosti. Dodatna dva glasova sta bila še toliko bolj ključna v preteklem mandatu, saj sta bili tako vlada Marjana Šarca, kot večji del časa tudi vlada Janeza Janše, na papirju manjšinski.

Predvsem sodelovanje z Janševo vlado se je obrestovalo, kar dokazujejo številni projekti, ki jih je dobila v zameno denimo madžarska narodna skupnost. Od programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti, do zadnjega sporazuma o sodelovanju med Madžarsko in Slovenijo pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje, ki sta ga podpisala madžarski premier Viktor Orban in Janez Janša v Lendavi. Vsaka država bo namreč v skladu sporazuma v naslednjih petih letih zagotovila po 25 milijonov evrov za izvajanje razvojnega programa, ki bo namenjen razvoju obmejnega območja, gre pa pravzaprav za pobudo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. "Poslanca narodnih skupnosti imava tako kot preostalih 88 poslancev pravico in še bolj dolžnost, da glasujeva na podlagi lastne vesti, skladno s tem, kar meniva, da je najboljše za ljudi. Tudi če to pomeni, da je določen zakon, ki pomeni boljše razmere za življenje, sprejet z enim glasom več," je v lanskem intervjuju za Vestnik dejal Horvath.

FUMbuBgXwAAikP7
Vlada RS
"V Vladi RS si s poslancema narodnih skupnosti želimo sodelovanja pri sprejemanju ukrepov, ki zahtevajo široko podporo, kot denimo ukrepi za blažitev draginje in projekti ustavnih sprememb, pri katerih bo zahtevana dvotretjinska večina (npr. sprememba volilne zakonodaje)," so na naša poizvedovanja odgovorili v kabinetu predsednika vlade.


Vlada bi sodelovala pri projektih, ki zahtevajo široko podporo


Tovrstnega sodelovanja sta se nadejala Felice Žiža, poslanec italijanske narodne skupnosti in že prej omenjeni poslanec madžarske narodne skupnosti Horvath, ki sta poslanca narodnih skupnosti tudi v trenutnem mandatu, tudi z vlado Roberta Goloba, ki je deležna njune podpore v državem zboru. Toda pisnega sporazuma o sodelovanju še ni bilo, zato so se pojavile govorice, da ga morda niti ni na vidiku. Tudi odgovor vlade daje vedeti, da ga v obliki, kot sta je bila vajena v prejšnjem mandatu, očitno ne bo. "V Vladi RS si s poslancema narodnih skupnosti želimo sodelovanja pri sprejemanju ukrepov, ki zahtevajo široko podporo, kot denimo ukrepi za blažitev draginje in projekti ustavnih sprememb, pri katerih bo zahtevana dvotretjinska večina (npr. sprememba volilne zakonodaje)," so na naša poizvedovanja odgovorili v kabinetu predsednika vlade. Z matematičnega vidika vladna koalicija pri običajnih glasovanjih v dražvnem zboru dodatnih glasov niti ne potrebuje, saj jih ima že 53 brez manjšincev, a Horvath vendarle ohranja prepričanje, da bo prišlo do pisnega dogovora še to jesen. "Z Golobom smo se na kratko pogovarjali pred njegovim imenovanjem v državnem zboru in je zagotovil, da bomo dobro sodelovali, verjamem pa, da pri vseh izzivih trenutno ne moremo biti v prvem planu," meni poslanec madžarske narodne skupnosti, ki dodaja, da politična stališča slovenskega premierja nakazujejo, da je odprt do sodelovanja z narodnima skupnostima.

Pojavile pa so se tudi ocene, da naj bi obstajali zadržki do sodelovanja z manjšincema zaradi njune pretekle naklonjenosti pri podpiranju Janševe vlade, ko so praktično ves čas potekali manevri, zdaj že nekdanje koalicije KUL, ki je danes del vladne koalicije, po njeni zrušitvi, a Horvath to zanika. "Po pogovorih z vodjo poslanske skupine lahko zatrdim, da ni zamer zaradi sodelovanja z Janševo vlado kot so to nekateri skušali prikazati," zatrjuje Horvath.