Družba Interexport s Potoka pri Komendi na področju kmetijstva v Sloveniji posluje že več kot dvajset let, je zastopnik in distributer nekaterih prepoznavnih blagovnih znamk v branži. Poleg Slovenije deluje še na Hrvaškem in v Srbiji, v manjši meri tudi v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. V Sloveniji ima 60 zaposlenih, od tega jih 35 dela na področju kmetijstva, v družbi pa se ukvarjajo še s prodajo opreme za laboratorijsko tehniko in radiologijo. V Srbiji imajo hčerinsko podjetje, v katerem je 18 zaposlenih, na Hrvaškem pa poslujejo prek partnerjev. »Ti trije trgi so za nas zelo pomembni in smo na njih tudi uspešni,« pravi direktor Aleš Jenčič, s katerim smo se pogovarjali ob odprtju novega Interexportovega prodajno-servisnega centra v Slovenski Bistrici. Jenčič verjame, da če bodo v družbi dobro opravili naloge, ki so si jih zadali ob odprtju te poslovalnice, se bodo v prihodnosti pokazale tudi potrebe po širitvi prodajne mreže. »Prihodnost je zagotovo v tem, da se kupcu približamo s hitro in čim boljšo servisno storitvijo,« pravi.
Kakšen je po vašem mnenju danes vpliv tehnologije na kakovost kmetovanja?
»Pri vedno bolj zahtevnih klimatskih razmerah v svetu je tudi tehnologija za kmete vedno pomembnejša. Tu še posebej mislim na tehnologijo, ki omogoča pravočasno, kakovostno in ekološko sprejemljivo obdelavo tal. Gre za navigacijske sisteme z natančnostjo do dveh centimetrov, naprave, ki omogočajo kontrolirano oddajanje gnojil v tla, za setveno tehnologijo in podobno.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pripravili sprejem za mlade kleparje in krovce, ki so na državnem prvenstvu ugnali konkurenco
V sklopu sejma Megra v Gornji Radgoni je bilo 15. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev. Največ spretnosti in znanja je osvojila ekipa iz Prekmurja in območna Obrtno podjetniška zbornica Murska Sobota je zanje pripravila sprejem.
Omenjene tehnologije nekateri mlajši kmetje že uporabljajo tudi v Pomurju. Kako pa na splošno vidite dovzetnost za tehnološke novosti med kmeti v Sloveniji?
»Mlajši kmetovalci se seveda lažje navajajo na visoko tehnologijo kot starejši, ampak recimo navigacijska naprava ni tako zahteven pripomoček, da bi imeli starejši kmetje s tem neke resne težave. Predvsem pa imamo tudi mi izobražen kader, ki naše uporabnike izšola in jih pripravi za delo s temi stroji.«
Tržite široko paleto strojev, od traktorjev naprej. Po katerih izdelkih je trenutno med kmeti največ povpraševanja?
»Povpraševanje je zelo odvisno od ukrepov, ki jih sprejema država, govorimo predvsem o subvencijah. Če so recimo na voljo subvencije za priključno mehanizacijo, je večje povpraševanje po tej, če so na voljo subvencije za traktorje, pa seveda več povprašujejo po traktorjih. Zanesljivo so v naši strukturi prodaje traktorji številka ena, tako Fendtovi kot traktorji znamke Valtra. Glede na to, da je pri traktorjih slovenski trg razdeljen tako, da je samo ena tretjina traktorjev z več kot 100 konjskimi močmi in da imamo v naši ponudbi v glavnem tehnologijo za profesionalno kmetijstvo, se to potem pri nas kaže z večjim povpraševanjem po modelih v tej skupini. Ker govorimo večinoma o traktorjih, ki imajo okoli 130 konjskih moči, gre za razmeroma velik trg, hkrati so to modeli, ki že omogočajo delo z omenjenimi sodobnimi tehnologijami, od navigacije, preciznega kmetijstva in prilagajanja neravnim terenom, vsi so tudi opremljeni s standardi, ki omogočajo delo s priključnimi stroji, kot so sejalnice in škropilnice.«
Z odprtjem poslovalnice v Slovenski Bistrici ste se nekoliko približali pomurskemu trgu. Kako ste doslej sodelovali s pomurskimi kmetovalci?
»V Pomurju smo že dolgo prisotni, tam imamo veliko zvestih kupcev, tudi kupca z velikim številom naših traktorjev. Zdelo se nam je nujno, da tem pa tudi prihodnjim kupcem približamo storitve po prodaji, povezane predvsem z rezervnimi deli. Pri tem se zdi, da je lokacija v Slovenski Bistrici dokaj blizu kupcem od Savinjske doline do Lendave oziroma nekako v sredini tega območja.«
Vsako leto nove tehnologije v kmetijstvu predstavljajo tudi na sejmih in posvetih. Katere tehnologije bodo glede na trende prišle v ospredje v bližnji prihodnosti?
»Zanesljivo bodo to tehnologije s sposobnostjo nadzora rasti posameznih rastlin. To je tehnologija, ki jo nekateri prakticirajo z droni. Mi pa imamo tehnologijo, pri kateri sejalnice ali škropilnice ocenjujejo, v kakšnem stanju je posamezna rastlina, in temu prilagajajo količino izbrizganih snovi. To je zagotovo tehnologija, ki se bo v prihodnosti še bolj razvijala, tudi zaradi teženj po čim manjših ekoloških obremenitvah okolja. Enako bo pri gnojenju, ne glede na to, ali gre za naravno gnojenje ali gnojenje z umetnimi gnojili. Verjamem, da bo navigacijska tehnologija v prihodnosti še bolj razširjena v traktorjih. Traktorji, pri velikih površinah tudi priključni stroji, pa gredo v to smer, da se opravi čim manj prehodov, gre torej za reducirano obdelavo z zelo premišljeno uporabo vlečnih vozil na poljih.