vestnik

(INTERVJU) Ferenc Horvath: »Del slovenske politike si je za svojega sovražnika izbral madžarskega premierja«

Rok Šavel, 8. 9. 2021
Vanesa Jaušovec
»Vsak evro, vsaka investicija, vsak projekt, ki pride v Prekmurje, bodisi s strani Slovenije, bodisi Madžarske ali preko evropskih sredstev pomeni izboljšanje kvalitete življenja vseh Prekmurk in Prekmurcev.«
Aktualno

Manjšinski poslanec razume javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko v duhu trenutnega političnega boja za oblast.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath vztraja na položaju predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), čeprav je protikorupcijska komisija (KPK) že pred dvema letoma odločila, da je funkcija po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije s poslansko funkcijo nezdružljiva. »Postopek še ni v celoti končan, zato ga v tej fazi podrobneje še ne bi komentiral. Omenil bom le, da je upravno sodišče v Mariboru pritrdilo mojemu stališču, da postopek ni bil primerno izpeljan,« v pogovoru za Vestnik odgovarja Horvath.

Znana je vaša zgodba s KPK glede združljivosti poslanske funkcije in funkcije predsednika PMSNS, zaradi stališča KPK ste se tudi pritožili na upravno sodišče. Podobno kot vam je KPK nezdružljivost nedavno očitala tudi lendavskemu županu Janezu Magyarju.

»Težko komentiram zadevo lendavskega župana, ker s podrobnostmi postopka nisem seznanjen. Na splošno naj povem, da so nekdanji ustavni sodniki in pravni strokovnjaki jasno izrazili strokovno mnenje, da je sodelovanje pripadnikov avtohtone madžarske narodne skupnosti ustavna pravica. Sedaj smo priča neki praksi, v okviru katere je videti, kakor da bi nekdo želel pripadnike naše skupnosti getoizirati, kar me spominja na neke druge čase. Če potegnemo analogijo: predsednik politične stranke je lahko minister ali celo predsednik vlade, predsednik skupnosti pa ne more biti niti poslanec. Zakone je seveda treba spoštovati, a morajo veljati za vse enako.«

Pustimo odločitev pristojnim. Junija ste postali predsednik Kluba pomurskih poslancev. Kaj je pravzaprav namen tega združenja?

»Pomurje se je v preteklosti soočalo s številnimi svojevrstnimi izzivi. Stečaji številnih pomurskih podjetij, ki so nekoč zaposlovale velik del prebivalstva, so povzročili socialno stisko marsikatere družine in številni mladi so zapuščal domačo pokrajino. Premalo je bile notranje politične povezanosti v regiji in s tem tudi manjši vpliv na odločitve v Ljubljani. Pomurje je bilo tako v marsičem prikrajšano, odrinjeno iz odločitev in od sredstev. V kolikor želimo, da nam bodo mladi ostajali v regiji, da bo življenje dostojno za vse, je nujno, da se v regiji medsebojno povezujemo na vseh ravneh – na ravni politike, gospodarstva, razvojnih institucij in tako naprej. Zato si kot predsednik Kluba Pomurskih poslancev prizadevam, da različne nazorske, ideološke, politične opredelitve pomurskih poslancev ne pomenijo ovire, temveč dodano vrednost. Da pomenijo možnost, da vidimo rešitve in možnosti za domačo pokrajino v širšem pogledu, mogoče z drugih zornih kotov in da vsak po svojih poznanstvih nato prispeva k uresničitvi našega skupnega predloga, naše skupne ideje. V času mojega vodenja Kluba Pomurskih poslancev smo tako opravili več sestankov z različnimi organizacijami v Pomurju, na ministrstva naslovili številne predloge in pobude, od ustrezne ureditve financiranja občin, v katerih živi romsko prebivalstvo, do pobud pomurskih gospodarstvenikov in ustrezne ureditve prevoza bolnikov iz Pomurja v Ljubljano.«

Spomladi je bilo dogajanje v državnem zboru precej burno. Bo po parlamentarnih počitnicah, ko se že napovedujejo nove interpelacije, podobno?

»Smo pred super volilnim letom 2022, zato sem prepričan, da bo opozicija v prihodnjih mesecih uporabila vse možne instrumente, s katerimi bo skušala volivce prepričati o svojem prav. Iskreno upam in si želim, da bo ta predvolilna bitka kljub vsemu dostojna in ne bo prestopila meje do te mere, da postane družbeno nevarna. Smo namreč v zelo zahtevnem obdobju boja z virusom, ki je v marsičem spremenil naša življenja. Marsičemu smo se morali odpovedati, storiti drugače. Številni so ostali brez zaposlitve, številni podjetniki na robu preživetja, šolarji so se šolali na daljavo in številni so delali od doma. Vsak od nas je spremembo življenjskih navad čutil na svoj način. Marsikomu je nova situacija pomenila tudi globoko duševno stisko, ki jo posamezniki izražajo na različne načine. Eni jo zadržujejo v sebi, drugi jo usmerjajo v družbo, v nasilje, v nestrpnost, javno žalitev. Politika bo morala biti v svojih besedah v naslednjih mesecih zelo odgovorna, da ne zaneti po nepotrebnem kakšnega družbenega ognja, sam pa menim, da bomo odšli na redne volitve, ki bodo predvidoma na začetku poletja naslednje leto.«

Pri poskusu razrešitve Igorja Zorčiča je koaliciji dvakrat zmanjkal en glas. Med tistimi, ki naj bi bili glasovali s figo v žepu, kot je takrat dejal nesojeni kandidat za novega predsednika državnega zbora Jožef Horvat, se je pogosto omenjalo tudi vaše ime. Kakšen je vaš odnos s Horvatom?

»Nikoli ne glasujem s figo v žepu. Za svojimi odločitvami vedno trdno stojim in se vedno držim dogovorov. Z gospodom Horvatom imava korekten, profesionalen odnos. Res je, da imava na nekatere zadeve drugačne poglede, kar je popolnoma normalno in življenjsko. Še doma, v družini, imamo pogosto različna stališča do nekih vprašanj, kako tega ne bi imeli v politiki.«

ferenc-horvath
Vanesa Jaušovec
»Politika bo morala biti v svojih besedah v naslednjih mesecih zelo odgovorna, da ne zaneti po nepotrebnem kakšnega družbenega ognja, sam pa menim, da bomo odšli na redne volitve, ki bodo predvidoma na začetku poletja naslednje leto.«

Praviloma se koalicija lahko zanese na vaš glas, iz opozicijskih vrst je tako večkrat slišati tudi mnenje, da 'manjšinca' ne bi smela biti jeziček na tehtnici. Kakšno je vaše stališče do tega?

»Parlamentarna praksa je, da poslanca narodnih skupnosti ne sodelujeta pri sestavljanju vlad. To je pravica in odgovornost političnih strank, ki nato tudi podpisujejo koalicijsko pogodbo, sestavljajo ministrsko ekipo in imenujejo ljudi na ključne položaje v državi. Zato tudi poslanca narodnih skupnosti nista tista, ki bi rušila katero koli vlado. Vsaka opozicija, ki želi rušiti vlado, si mora sama zagotoviti dovolj glasov, da izvoli novega predsednika vlade. Dokler teh glasov nima, je nepošteno in nekorektno pričakovati, da jih bosta zagotavljala poslanca narodnih skupnosti. Sam sem se v treh letih poslanskega mandata, tako pod Šarčevo kot Janševo vlado, trudil, da sem konstruktivno sodeloval z vlado, saj sem prepričan, da le tako lahko zagotovim uresničevanje dobrih projektov za madžarsko narodno skupnost in celotno Slovenijo. Poslanca narodnih skupnosti imava tako kot preostalih 88 poslancev pravico in še bolj dolžnost, da glasujeva na podlagi lastne vesti, skladno s tem, kar meniva, da je najboljše za ljudi. Tudi če to pomeni, da je določen zakon, ki pomeni boljše razmere za življenje, sprejet z enim glasom več.«

V okviru programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti v letih od 2021 do 2024 bo šlo 2,8 milijona evrov. Sodelovanje z Janševo vlado torej daje dobre rezultate?

»Program spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti je program nepovratnih finančnih spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti in hitrejši razvoj območij, kjer narodni skupnosti živita in ga določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Vezan je na določeno časovno obdobje in ga uresničujejo vse vlade. Poslanca narodne skupnosti pa sva z trenutno vlado podpisala dodaten dogovor, Dogovor o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike. Vesel sem, da so predsednik vlade in ministri sprejeli moje predloge, ki so vsebovani v dogovoru in se nanašajo na območje, kjer živi madžarska narodna skupnost, zavedajoč se, da narodnostna politika v 21. stoletju presega zagotavljanje jezikovnih pravic. Naj posebej izpostavim, da sklenjeni Dogovor pomeni dejansko priložnost za vse tukaj živeče prebivalce in ne le za madžarsko narodno skupnost. Gre za zelo pomemben mejnik v zgodovini, saj podpisan dogovor ni le podlaga za izvajanje in zagotavljanje ustavnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti, temveč tudi uresničitev konkretnih projektov, kot so pomoč pri izgradnji javnega razvojnega centra v Radmožancih, dodelitev dodatnih sredstev za izvajanje novih vsebin v zavodih, zagotovitev finančne podpore v okviru evropske finančne perspektive, nadaljevanje projekta za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti in nadaljevanje programa za razvoj gospodarske osnove avtohtone madžarske narodne skupnosti, začetek izgradnje kolesarskih stez in pešpoti, ustanovitev sklada Pomurje – Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja ter ustanovitev zadruge na področju kmetijstva in vinogradništva. Dogovor z vsemi projekti in programi pomeni veliko priložnost za razvoj območja, kjer živi madžarska narodna skupnost in veliko priložnost za razvoj celotne regije. Vsak evro, vsaka investicija, vsak projekt, ki pride v Prekmurje, bodisi s strani Slovenije, bodisi Madžarske ali preko evropskih sredstev pomeni izboljšanje kvalitete življenja vseh Prekmurk in Prekmurcev. Živimo namreč na dokaj majhnem, skupnem prostoru, kjer se naša življenja vsakodnevno močno prepletajo, zato si moramo prizadevati, tako politiki kot vsi ostali, da v regijo pripeljemo čim več dobrih projektov in sredstev za razvoj. Konec koncev bomo na ta način omogočili tudi številnim mladim, ki sedaj zapuščajo regijo, da v njej vidijo priložnost in možnost za svoj osebni uspeh.«

ferenc-horvath
Vanesa Jaušovec
»Vsak uspešen projekt je zame motivacija za nadaljnje korake, tako bo tudi vnovična kandidatura logična posledica dosedanjega dela.«

Vendarle vse pogosteje slišimo izraze madžarizacija, orbanizacija in podobne. Kako se vi odzivate na to? Premier Janša ne skriva simpatij do madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki pa ne slovi ravno kot zaščitnik demokracije, človekovih pravic in svobode medijev.

»Politično-interesne skupine so se zgodovinsko gledano vedno povezovale na točki, da so se borile proti nečemu ali nekomu – ali je to bil boj proti sužnjelastništvu, rasni diskriminaciji, turškim vpadom … Orodja in metode političnega boja za oblast danes niso zelo drugačne, za marsikatero politično skupino je še vedno najlažje najti skupnega navideznega sovražnika, proti kateremu se borijo, pri tem pa sami sebe pogosto prikazujejo kot viteza na belem konju. Tako si je del slovenske politike za svojega sovražnika izbral madžarskega premierja. A Madžarska in Orban nista nikakršna sovražnika Slovenije in slovenskega naroda, kot hočejo nekateri to prikazati. Madžarska ne počne popolnoma nič drugega kot druge evropske države. V okviru praks sodobnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja išče možnosti in priložnosti za investicije v Sloveniji. Podobno kot druge države pa skrbi za Madžare v zamejstvu in po svetu. Tudi v kabinetu vsakokratnega slovenskega premierja je denimo na ogled zgodovinski zemljevid slovenskega ozemlja, pa to nikoli ni bil predmet javnih polemik. Obžalujem, da se sodelovanje z Madžarsko zlorablja za vsakodnevne politične boje in s tem na neki način neti sovražna naravnanost, ki v največji meri škodi ljudem na obeh straneh meje. Politika bi morala biti v tem pogledu veliko bolj odgovorna.«

Je strašenje z Madžarsko upravičeno? Naša zunanja politika se očitno nagiba k Višegrajski skupini.

»Krepitev političnega sodelovanja z vsemi srednjeevropskimi državami, posebno Avstrijo, Češko, Madžarsko, Slovaško in Poljsko, je zapisana v deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je sprejel državni zbor leta 2015. Tam piše med drugim tudi, da je Slovenija glede na svoj geopolitični položaj naravna partnerica držav Višegrajske skupine in da bo sodelovanje osredotočeno na krepitev gospodarskih, prometnih in energetskih povezav med Baltikom in Jadranom. Deklaracijo je potrdilo 64 poslancev, proti je bilo pet poslancev Levice, SDS je bil vzdržan. Med tistimi, ki so jo potrdili, so tudi poslanci strank, ki danes najbolj nasprotujejo sodelovanju Slovenije s srednjeevropskimi državami, tudi Madžarsko. Zato na javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko gledam v duhu trenutnega političnega boja za oblast. Vsaka slovenska vlada, bodisi leva ali desna, si je prizadevala za dobre odnose z Madžarsko, saj so dobri odnosi s sosednjimi državami ena ključnih nalog slovenske zunanje politike in diplomacije. Tik pred uresničitvijo je na primer dogovor o oblikovanju skupnega sklada za Prekmurje in Porabje, ki sta ga sklenila Orban in takratni premier Šarec.«

Govori se, da naj bi jeseni slovenska in madžarska vlada v Prekmurju izvedli skupno sejo. Ali to drži?

»Na žalost nimam uradnih informacij, tako da to ne bi želel komentirati.«

PMSNS je v zadnjem obdobju zelo investicijsko in projektno aktivna. Katerih investicij in projektov ste se lotili?

»V preteklih letih smo tako iz Slovenije kakor tudi Madžarske pridobili veliko projektov. Trenutno jih izvajamo čez 30 na različnih področjih, od kulture do gospodarstva in turizma. Zelo pomembna se mi zdi skrb za mlade, za njihovo prihodnost, zato smo obnavljali vrtce v Gaberju, Dolgi vasi in Prosenjakovcih, vsako leto tudi organiziramo tabore za mlade. V vseh narodnostno mešanih naseljih smo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in društvi izvedli investicije, pripravlja se dokumentacija za gradnjo telovadnice pri podružnični šoli in vrtcu v Gaberju. Odkupili smo gostišče Kočar in pripravljamo dokumentacijo za obnovo za potrebe prenočitve, na javnem razpisu pa iščemo ponudnike za turistične vlakce. Smo tudi soorganizatorji in glavni sponzorji Pomurskega galopa. V sklepni fazi so še dogovori, tako s slovensko kot madžarsko vlado, za kar nekaj obsežnih projektov, ki bodo pomenili dodaten napredek in razvoj celotne regije.«

Lahko že napoveste vnovično kandidaturo na naslednjih državnozborskih volitvah?

»Pred nami so zelo aktivni meseci uresničevanja številnih programskih in vsebinskih dogovorov. Pri izbiri projektov vedno skušam ujeti glas ljudstva, torej uresničujemo projekte, namenjene ljudem, in ne projektov, ki veliko stanejo, nimajo pa trajnostnega učinka. Glede na to, da v sebi čutim še veliko energije, imam veliko idej, pri svojem delu pa se lahko zanesem na ekipo sodelavcev in strokovnjakov, sem tudi o uspešnosti projektov prepričan. Vsak uspešen projekt je zame motivacija za nadaljnje korake, tako bo tudi vnovična kandidatura logična posledica dosedanjega dela.«

Kaj zdaj berejo drugi