vestnik

(INTERVJU) Alojz Glavač: »Župani na konkurenco nismo imuni, saj nismo monarhi«

Rok Šavel, 1. 10. 2022
Vanesa Jaušovec
Alojz Glavač
Aktualno

Aktualni župan Občine Moravske Toplice, ki bo ponovno kandidiral, ostaja zagovornik policentričnega razvoja.

Alojz Glavač končuje tretji mandat na čelu moravskotopliške občine, po površini največje v regiji, pred lokalnimi volitvami pa se konkurence, ki se je pojavila tudi v obliki njegovega nekdanjega mentorja, ne boji. Kot kandidat s podporo političnih strank z različnih polov ostaja zvest načelu enakomernega razvoja in ne obljublja gradov v oblakih, čeprav v občini snujejo številne ambiciozne projekte.

Občina Moravske Toplice je med najmanj zadolženimi v državi, saj znaša dolg na prebivalca le 90 evrov. Bo tako tudi v prihodnje?

»V regionalnem razvojnem programu imamo kar velike in večletne projekte. Tu je denimo gradnja večnamenske dvorane, kjer si obetamo nepovratna sredstva, treba se bo tudi zadolžiti in izkoristiti proračunska sredstva. Ta morajo biti resda v prvi vrsti namenjena izvajanju obveznih nalog in javnih služb, kjer imamo skoraj pri vseh tudi možnost subvencionirane cene. Imamo tudi nekatere svoje oblike pomoči, pri čemer bi omenil enkratno pomoč ob rojstvu otroka, občinsko štipendijsko shemo in še subvencije za gradnjo malih čistilnih naprav.«

Ljudi običajno najbolj zanimajo ravno investicije. Večnamensko dvorano ste že omenili – kakšne investicije pa še načrtujete?

»V načrtih imamo posodobitev središča Moravskih Toplic, ki je v fazi načrtovanja, že omenjeno večnamensko športno dvorano in večje investicije, ki zadevajo večje število krajev, kot je gradnja vodovodnega omrežja. Gre za projekt, ki zajema 12 občin, v naši občini pa šest naselij. V tem delu strošek našega proračuna znaša okoli 900 tisoč evrov in prav veliko manevrskega prostora nimamo, saj mora biti projekt do konca novembra prihodnje leto zaključen. Omeniti velja tudi sofinanciranje gradnje sebeborskega zadrževalnika, pri čemer naš delež pri takrat ocenjeni vrednosti znaša 500 tisoč evrov. Začetek razpisnih postopkov naj bi bil predvidoma v drugi polovici leta 2023, kar pomeni, da mora biti sočasno tudi začetek gradnje vzhodne murskosoboške obvoznice. Vzhodna obveznica je seveda življenjskega pomena tudi za našo občino in jasno je, da smo tukaj zraven. Na področju komunalne infrastrukture nas čaka kar velik finančni zalogaj pri preplastitvah in rekonstrukciji obstoječega občinskega cestnega omrežja. Največje težave pa imamo pri odkupih strateških zemljišč, saj nas ovira zakon, ki občinam ne namenja prednosti. Vemo, kakšne težave imajo v beltinski občini z načrtovanim logističnim centrom oziroma njegovim umeščanjem v prostor ter spreminjanjem namembnosti zemljišč. Manjka nam enotna regionalna politika, poleg tega je v našem sistemu veliko soglasodajalcev, kar postopke še dodatno zapleta in podaljšuje.«

DSC_0454
Rok Šavel
Moravskotopliški župan Alojz Glavač razkriva, da se je za območje Rimske čarde pojavil domači investitor.

 Verjetno ni lahko uskladiti razvojnih potreb in prioritet ravninskega in goričkega dela občine.

»Težko je doseči razumevanje, čeprav si jaz za to ves čas prizadevam, med pričakovanji krajanov v spodnjem delu občine in krajanov na Goričkem. V tem delu občine vedo, da je pri njih nemogoče zgraditi kanalizacijski sistem, si pa želijo, kar tudi počnemo zadnji dve leti, druge infrastrukturne povezanosti. Tu je zelo pomembna komunikacijska povezanost z moderno informacijsko tehnologijo. Vesel sem, da je bilo v zadnjih dveh letih tovrstne infrastrukture zgrajene ogromno, v seštevku gre za več kot 50 kilometrov linij. Nekaj težav je še pri pokritosti mobilnega omrežja, pri čemer pa občina nima neposredne pristojnosti, saj je to stvar operaterja. Na tem področju imamo čudno zgodbo, za katero si nismo mislili, da je sploh lahko resnična. V Sloveniji namreč operaterji mobilnih komunikacij na neki način držijo vsak svoje območje in ne omogočajo gostovanja. Vemo, da je Evropska unija sprejela predpis, da je tudi gostovanje v tujini poceni, pri nas pa gostovanje med različnimi operaterji niti ni omogočeno. Pričakujemo, da bo tudi regulator AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, op. p.) kakšno stvar povedal.«

Vaš nekdanji županski kolega Aleksander Jevšek bo zdaj tisti, ki bo dajal kljukice evropskim projektom. Kaj pričakujete od nove finančne perspektive?

»Na eni izmed osnovnih šol, kjer pričakujejo gradnjo prizidka zaradi naraščajočega števila osnovnošolcev, me je ravno nedavno ravnatelj spomnil, da so bili lani razpisi za sofinanciranje tovrstnih investicij. Takrat smo res s pomočjo države prenovili dvojezično šolo v Prosenjakovcih, ampak to je bila velika izjema. Prejšnje vlade namreč tovrstnih razpisov niso ponujale oziroma so jih pogojevale z ustanoviteljskimi pravicami, ki pa so na ramenih občin. To pomeni, da so se občine pri takšnih projektih praviloma morale znajti same. Obstaja tudi veliko nesorazmerje med urbanimi centri, kjer je denimo pritisk na vrtce večji, in ruralnimi deli Slovenije, kamor spadamo tudi mi, s slabšo demografsko sliko. Vsakokratna vlada se tukaj znajde v pasti, zato zares redko pride do kakšnih razpisov na tem področju. Napovedanih je sicer kup razpisov iz različnih skladov in mehanizmov, ki pa so stvar nacionalnih politik – čemu bo vlada dala prednost. Kot lahko vidimo, Slovenija največ pozornosti, sicer bolj na deklarativni ravni, namenja zeleni digitalni prihodnosti, a je zelo malo jasno, kaj naj bi to vsebinsko predstavljalo.«

Finančnih spodbud bo deležen tudi turizem, ki je paradna panoga vaše občine. Kako sodelujete z glavnima akterjema – Termami Vivat in Termami 3000?

»Na načelni ravni je sodelovanje dobro, a bi si želeli ravno pri našem velikem projektu, večnamenski dvorani, kjer imamo sicer podpisano pismo o nameri, več pripravljenosti za sodelovanje v investicijskem delu projekta. To je mogoče celo razumljivo, saj vsak zasleduje svoje interese. Največji akter v občini, Terme 3000, so prek lastniške skupine Sava še vedno v fazi prestrukturiranja, predvsem po prevzemu s strani SDH. V Moravskih Toplicah, kjer je ena izmed njihovih večjih enot, bodo po napovedih vlagali precej v naslednjih letih, a občina mora na to gledati širše. V smislu, kaj bo od tega imelo prebivalstvo in celotno podporno okolje. Investicije bomo gotovo še naprej spodbujali, vsaj v tistem delu, kjer občina lahko pomaga – s primerno infrastrukturo. Kot zelo dobre zgodbe bi izpostavil Pri Momi v Kančevcih, Vidov brejg v Fokovcih ... Krajinski park Goričko je denimo ravno tako v zadnjem času skupaj z nami ugotovil, kaj je to področje trajnostnega razvoja. Turizem je zagotovo ena izmed dejavnosti, kjer obstaja velik gospodarski potencial, toda na državni ravni bo treba spremeniti določene politike. Kot vemo, je največji problem pomanjkanje kadra, ki ga ni zaradi premajhnih plač.«

alojz-glavač, moravske-toplice
Vanesa Jaušovec
Alojz Glavač

Zelo pomembna dejavnost je tudi kmetijstvo.

»Poleg tega da je na neki način podporna dejavnost turizma, smo se zaradi globalnega dogajanja začeli resnično zavedati pravega pomena kmetijstva. Ob pomanjkanju nekaterih produktov in naraščajočih cenah so krajše prehranske verige izredno pomembne, hkrati pa tudi tiste verige, ki zagotavljajo proizvodnjo varne hrane. Tudi tukaj računamo na nekaj investicij, denimo gradnjo dodatnih rastlinjakov v primeru Gred, kjer imamo že nekaj ponudb. Bolj pomembno pa je to, da se kot občina ne smemo osredotočiti zgolj na turizem in kmetijstvo. Ves čas moramo gledati, da tudi drugi sektorji živijo in so gospodarsko privlačni.« 

Je kaj novega pri projektu Rimska čarda?

»Pri Rimski čardi ubiramo nekoliko drugačen pristop k turistični ponudbi. Imamo domačega investitorja in čakamo, da bo država razpisala pogoje za koncesijo. Ravno ta teden imamo sestanek s tem investitorjem, ki nam bo predstavil idejne zasnove za gradnjo lastnih zmogljivosti. V tem projektu občina ne bo investitor ali ponudnik, bo pa v procesu aktivna in skušala pospeševati procese, ki so vezani na odločitve na državni ravni.« 

To pa je že zgodba naslednjega mandata, za katerega se boste potegovali s podporo volivcev in političnih strank.

»Že tretjič je to moj način kandidature. Če pogledate politične stranke, ki me podpirajo, gre za zelo pestro sestavo – od sredine do levega in desnega pola, v resnici pa niti ni pomembno, kakšne barve je podpora, ampak da imamo v občini čim manj pretresov ob vsakokratnih državnozborskih volitvah in prepogostih zamenjavah vlad. Mi kot občina s tako velikim ozemljem si namreč ne moremo privoščiti, da bi bila enkrat vodilna struktura blizu vladi, drugič pa na drugi strani. Zato tudi kot župan delujem tako, da v odbore, komisije in na podžupanska mesta imenujem ljudi iz različnih strank. Tako imamo na neki način ves čas ta interes, občanov in občine, najprej pred očmi. S podporo volivcev pa nekako presegam strankarske okvire in sem predvsem zavezan ljudem ne glede na to, iz katerega kraja občine prihajajo. Moje vodilo je ves čas, da je vsak občan vreden enako. Zavedam se, da ima nekdo z Ivanec drugačne poglede in želje kot nekdo iz Lončarovec, pomembno pa je, da so vsi ti ljudje enakovredni in nimajo občutka, da ima neki občan večje možnosti razvoja kot drugi.«

alojz-glavač, moravske-toplice
Vanesa Jaušovec
Alojz Glavač

Tokratne volitve bo zaznamovala tudi kandidatura vašega predhodnika Franca Cipota. Vas kot njegovega nekdanjega sopotnika preseneča, da se po tolikšnem času ponovno spušča v župansko bitko?

»Na neki način me njegova kandidatura preseneča, ampak vsaka konkurenca je dobrodošla in zdrava, dokler nastane zaradi iskrene želje po izboljšanju in napredku. Župani na konkurenco nismo imuni, saj nismo monarhi. Stalno se je treba dokazovati in tekmovati, zato je ta konkurenca, tudi mlajša, ki se pojavlja, več kot dobrodošla. Res pa je, da nekateri nimajo realnih ocen, kaj sploh je pristojnost občine. Tu so se zadeve ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo zelo spremenile, tako normativno kot postopkovno. Ocenjujem, da je kandidatura nekdanjega župana morda bolj njegova želja po uresničitvi neuresničenih zadev v njegovem času, priznam pa, da njegovih natančnih motivov in interesov v ozadju ne poznam.«

Njegova kandidatura vas torej ni vrgla iz tira?

»Seveda ne, nanjo gledam s spoštovanjem in se veselim kampanje, v kateri bova lahko izmenjala stališča. Želel bi si pa, da je njegova kandidatura res bolj želja po izboljšanju občine na vseh ravneh, kar je pravzaprav tudi moja želja, in ne vsebuje kakšnih podtonov. Kot županu mi je bil zmeraj prioriteta človek, in ko sem prvič kandidiral za župana, sem ljudem v lokalni skupnosti takoj v oči povedal, da ne bom obljubljal gradov v oblakih. Smo pa denimo prvi v Sloveniji uvedli pomoč za novorojenčka. Vlaganje v človeške vire je zame osebno najpomembnejše. To bomo ohranili in nadgradili.«