Po burnih zadnjih letih, ko je lastnik Galexa postala družba v lasti ruskega poslovneža Alekseja Andrejeva, in pogostih menjavah vodstva je krmilo soboškega farmacevtskega podjetja letos prevzel Ljubljančan Matej Linke (48), farmacevt, ki je kariero začel v Krki, nadaljeval pa jo v različnih multinacionalkah (AstraZeneca, Eli Lilly, Wyeth, GSK), kjer je bil odgovoren za območje Slovenije oziroma jugovzhodne Evrope. Nazadnje je bil pet let namestnik direktorja v Lekarni Ljubljana. V Mursko Soboto je prišel z namenom, da obudi prvotno zgodbo Galexa. »To zgodbo je treba prilagoditi času in zakonodaji. Velik udarec za podjetje je bila zgodba z generiki, ki pa je za nas končana. Galex na tem področju ne more tekmovati z velikimi igralci. Z novo strategijo želimo vzpostaviti stabilno podjetje z zdravim jedrom, ki bo zaposlovalo nove ljudi.«
Bi se glede na svoje izkušnje v branži sami lotili zgodbe z generiki? Je bila v tistem času to logična poteza?
»Za tisti čas je bila, a težko je ocenjevati za nazaj, po bitki smo lahko vsi generali. Takrat ni veliko manjkalo, da bi Galexu uspelo s perindoprilom. V ozadju je šlo za delovanje nekaterih lobijev, ki so Galexu metali polena pod noge, saj je bila potem enaka molekula registrirana brez dokumentacije za eno večjih slovenskih farmacevtskih družb. Imeli so tudi smolo, da je propadla proizvodnja perindoprila v Nemčiji, če tega ne bi bilo, bi bila lahko ta zgodba uspešna. O drugih licencah, ki jih še imamo v portfelju, pa menim drugače, potrebovali bi namreč precej večje podjetje, da bi lahko izpeljali vse projekte, ki so jih takrat načrtovali.«
Po finančnem prestrukturiranju, v okviru katerega se je družba tudi odpovedala nekaterim licencam, za katere ste ocenili, da za vas niso več zanimive, je podjetje v rdečih številkah. Kje vidite možnosti za ponovno uspešnost Galexa?
»Na papirju je podjetje res v rdečih številkah, a prestrukturiranje še ni končano, zdaj odprodajamo nepremičnine, ki jih oddajamo v najem, gre za lekarniške poslovalnice. Prodali bomo tudi nepremičnino, v kateri deluje Vitapharm, medtem ko smo svoj delež v tej družbi že prodali. Kapital, ki se bo v okviru prestrukturiranja prelil v podjetje, bo šel v prvi vrsti lastniku, ki danes pokriva ves primanjkljaj. Kasneje načrtujemo še dokapitalizacijo podjetja, da bi lahko izplavali iz rdečih številk. Pri poslovanju želimo najprej osvežiti lastno linijo izdelkov, čaje, otroške izdelke, sirupe in kozmetiko. Po osvežitvi te linije se želimo razširiti iz Pomurja na celotno Slovenijo in tudi na tuje trge. Glede na to, da so lastniki iz Rusije, želimo prodreti tudi na ta trg. Tja smo že poslali testno serijo kozmetike in čakamo na prve odzive trga. Skušamo prikazati prekmursko zgodbo s termalno vodo iz Panonskega morja. Pri tem moram pohvaliti sodelavce, ki so patentirali poseben postopek prečiščevanja te vode, s katerim ohranimo vse mineralne lastnosti, ki so dokazano zdravilne, hkrati vodo naredimo mikrobiološko neoporečno. Te patente bi lahko uporabili tudi v Moravskih Toplicah, kjer so letos poleti imeli težave na mikrobiološkem področju (smeh).«
Ampak te načrte smo že slišali leta 2016, ko je v Galex prišel Stevan Terbec. Takrat so prav tako prenovili linijo lastnih izdelkov z namenom prodreti na ruski trg.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
»Ruski trg je zahteven. Tam ne sprintamo, temveč tečemo maraton. Poleg prodaje lastnih izdelkov se v zadnjih štirih mesecih osredotočamo predvsem na pogodbeno proizvodnjo. Podpisali smo pogodbe z domačimi in tujimi podjetji, ki želijo proizvajati predvsem kozmetične izdelke. Tudi v poletnih mesecih, v katerih so bile v zadnjih letih vedno težave, smo imeli letos proizvodnjo polno zasedeno, niti dneva niso bili ljudje na čakanju. Tudi sicer poslujemo tako, da smo nad gladino, z lastnimi prihodki pokrivamo vse stroške, medtem ko je moral v prejšnjih letih lastnik vsak mesec dodatno posojati denar. Velik del naše prodaje so tvorili galenski izdelki, katerih proizvodnjo je nova zakonodaja na področju lekarniške dejavnosti omejila samo na lekarne, kar pa mi nismo, prav tako več nismo povezani s Pomurskimi lekarnami. Zaradi tega smo morali prenehati proizvajati te izdelke, ki so v celotnem portfelju naše prodaje predstavljali 40 odstotkov prometa. Imamo znanje in odlične razmere za proizvodnjo. Sam sem bil odgovoren za galenske izdelke v Lekarni Ljubljana, a je glede na kakovost prostorov ter opreme Galex vsaj pet let pred njimi. To moramo izkoristiti in iščemo povezave z lekarnami, ki bi bile pripravljene najeti našo proizvodnjo, da bi lahko spet oživili proizvodnjo galenskih izdelkov.«
Ampak pod njihovimi blagovnimi znamkami.
»Seveda. Nas je na tem področju zakonodaja povozila in ničesar več ne moremo narediti. Nekaj izdelkov smo lahko ponovno registrirali kot kozmetiko, prehranska dopolnila ali medicinske pripomočke, ampak to ni to. Galexovi izdelki slovijo po svoji kakovosti, ljudje nas še danes kličejo, kdaj bodo ti izdelki spet na trgu, pa jih že deset mesecev ni več na policah. Sprememba zakonodaje nam je naredila veliko poslovno škodo.«
Ste že prej spremljali poslovanje Galexa?
»Z Galexom sem sodeloval v času, ko sem bil v Lekarni Ljubljana in smo od njih kupovali čaje. Ko pa jih niso mogli več dobavljati, smo našli druge dobavitelje.«
Z delovanjem javnih lekarniških zavodov so v zadnjih letih povezane številne lokalne politične zgodbe. Ste vi kakor koli politično povezani z vodstvom ljubljanske občine?
»Ne. Nikoli nisem bil in niti ne bom (smeh).«
Ste lastnik družbe Pronikena, ki se ukvarja z naravno kozmetiko in farmacevtskim svetovanjem. Bo tudi ta družba sodelovala z Galexom?
»Tam sem samo solastnik, vodi jo soproga. Z Galexom bo Pronikena sodelovala samo, če bo takšna potreba, pa še to povsem transparentno in s pisno odobritvijo lastnika.«
Že ste omenili, da je za podjetje zgodba s perindoprilom končana, na sodišču pa še ni dobila epiloga. Ali v podjetju hranite tako imenovane razvojne zaloge zdravil, ki imajo lahko tudi pretečeni rok trajanja?
»Danes nimamo več nobenih zdravil, za nazaj vem samo to, kar sem prebral v medijih. Kolikor vem iz svojega dela v drugih podjetjih, se tovrstne zaloge res hranijo v farmacevtskih družbah. To je običajna praksa, saj želite v podjetju imeti dokaz, kaj ste proizvedli, pa tudi stabilnost zdravil želite spremljati v daljšem obdobju. Tudi mi razvojne vzorce (pokaže vrečko s tabletami, op. a.) pokažemo naročnikom, hranimo pa jih tako dolgo, kot jih potrebujemo. V našem primeru sicer ne gre za zdravila.«
Je bila prodaja Vitapharma dobra poteza?
»Če gledam celotno zgodbo, je bila dobra. Vitapharm je namenjen predvsem lokalni veletrgovini in oskrbi lekarn v Pomurju, kar je majhen obseg. Danes se je vsa veletrgovska dejavnost skoncentrirala na tri velike igralce. Tudi recimo LL Grosist ne bi nikoli preživel na tem trgu, če ne bi imel v zaledju Lekarne Ljubljana.«
Se vozite iz Ljubljane v Mursko Soboto?
»Tri dni na teden sem tu, dva dni pa delam v pisarni v Ljubljani.«
Je prestolnica eno izmed okolij, kjer je večji interes za Galexove izdelke?
»Galex je povsod premalo prisoten. So pa Galexovi izdelki v največji meri namenjeni prodaji v lekarniških mrežah. Velik potencial vidim v zasebnih lekarnah, ki se morajo, če želijo imeti izdelke v skladu z lekarniškimi zahtevami, obračati na javne lekarniške zavode, tem pa so neposredna konkurenca. Galex je bil edina nevtralna institucija, ki je izdelovala galenske izdelke.«
S trgovci ne sodelujete?
»Lekarniška branža deluje tako, da če se odločiš za trg množične potrošnje, si zapreš vrata pri lekarnah, saj s tem razvrednotiš dodano vrednost, ki jo ima farmacevt v lekarnah, kjer ne dobiš samo izdelka kot v trgovini, temveč še strokovni nasvet, kako ta izdelek pravilno in varno uporabljati. Marže na množičnem trgu so večje, pritiski za popuste tudi. Poglejte, kaj se je zgodilo Medexu - v številnih lekarnah mu je promet upadel ravno zato, ker je šel iz lekarniškega segmenta s svojimi izdelki po nižjih cenah v trgovske verige. Lekarne zelo nerade prodajajo izdelke, ki jih kupci nato vidijo v trgovskih centrih po akcijskih cenah.«
Koliko je v tem trenutku zaposlenih v Galexu?
»Šestnajst, ravnokar smo zaposlili dve osebi, kar sta tudi prvi zaposlitvi po celotni kalvariji. Vsi zaposleni so zelo vestni, pridni in natančni. Vsakič, ko sem tukaj, grem v proizvodnjo pogledat, kaj in kako delamo. S to ekipo lahko Galex vrnemo v dobre čase. Zaposleni so v zadnjih letih veliko pretrpeli, tudi glede plač in drugih bonitet, kar bomo popravili takoj, ko bomo poslovali z zelenimi številkami. Tudi lastniki imajo za to razumevanje. Delal sem že za ameriške in evropske multinacionalke, povsod je bil v ospredju dobiček, tu pa sta posluh in potrpežljivost lastnikov zelo velika.«