vestnik

(INTERVJU) Priložnost za tisoč delovnih mest v Prekmurju. Minister Vrtovec še meni, da vlada dela dobro in učinkovito

Rok Šavel, 2. 11. 2021
STA
Jernej Vrtovec
Aktualno

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec o vzhodni soboški obvoznici, logističnem centru v Beltincih in frackingu v Petišovcih.

Z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem smo ob robu njegovega obiska na Goričkem opravili krajši pogovor o aktualnih problematikah in projektih v Pomurju, ki sodijo v resor njegovega ministrstva.

jernej-vrtovec, ludvik-orban, hodoš, občina-hodoš
Rok Šavel
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je z županom občine Hodoš Ludvikom Orbanom podpisal pismo o nameri o ureditvi povezovalne ceste Hodoš-Szalafő med Slovenijo in Madžarsko.

Gospod minister, ta hip je v državi v teku veliko infrastrukturnih projektov, v Pomurju pa se že nekaj časa napoveduje vzhodna obvoznica v Murski Soboti. Kakšno je stanje tega več kot 20 milijonov evrov težkega projekta?

»Vzhodna soboška obvoznica je eden izmed naših prioritetnih projektov. Z njim rešujemo prometno zagato ne le za Mursko Soboto in Moravske Toplice, ampak za celotno Prekmurje, zlasti pa za Goričko. Prišli smo do dogovora z obema županoma, tako murskosoboške kot občine Moravske Toplice, da bi gradili suhi zadrževalnik z elementi mokrega. Pri financiranju bi bila soudeležba obeh občin, pa tudi ministrstva za okolje in našega ministrstva. Gradnja zadrževalnika bi trajalo približno tri leta, obžalujem pa, da se je v preteklosti, še pred mojim časom, to tako dolgo vleklo.«

Torej je dogovor o sofinanciranju zadrževalnika usklajen?

»Tako je. Pogodbo o sodelovanju pri gradnji sebeborskega zadrževalnika bomo podpisali v naslednjih dneh, tednih. Ta projekt se je tako premaknil z mrtve točke. Pomemben infrastrukturni projekt v Pomurju pa je tudi logistični center v Beltincih in železniška povezava Beltinci–Lendava–Rédics, ki gre z roko v roki z logističnim centrom.«

Ampak, a ni bila zadnja informacija, da slovensko-madžarska železnica ni ekonomsko upravičena in bi morala država sprejeti odločitev, da gre za nacionalni strateški projekt?

»Glejte, ta železnica trenutno res ni ekonomsko upravičena, ampak bo, če bomo vzporedno gradili logistični center. Luka Koper ima zemljišča na dveh tretjinah območja načrtovanega logističnega centra, ostalo je treba konsolidirati in pridobiti, ampak dejstvo je, da če bo tam logistični center, bo ta projekt zelo upravičen. Tam lahko razvijemo od proizvodnih dejavnosti do same logistike in je izjemna priložnost za 1000 novih delovnih mest v Prekmurju. Ta železniška povezava ne bi bila tako draga, da ne bi upravičila te ekonomske logike. Ta projekt ima tako vso podporo našega ministrstva.«

Če se vrneva nekoliko nazaj na cestno infrastrukturo. Zelo dotrajana je denimo cesta Gančani–Bogojina, za katero si Občina Moravske Toplice že vrsto let prizadeva, da bi se prekategorizirala v državno, saj neposredno vodi na pomursko avtocesto, sanacija pa predstavlja prevelik zalogaj za občinski proračun. Ste seznanjeni s to problematiko?

»Na tej prekategorizaciji se dela, saj gre za edini primer v Sloveniji, da lokalna cesta vodi na avtocesto. Vemo pa, da je potrebna sanacija. O navedeni cesti sva se z županom občine Moravske Toplice že pogovarjala in sklenila neke vrste ustni dogovor. Direkcija za infrastrukturo ta trenutek tako pripravlja strokovne podlage, da bi to prekategorizacijo lahko naredili.«

vrtovec obdelana
Rok Šavel
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je nedavno mudil na Goričkem.

S Pomurjem je povezana tudi problematika okoli frackinga, ki je bila v zadnjem času tudi večkrat predmet burnih debat. Vaše ministrstvo je pripravilo novelo zakon o rudarstvu, ki na novo definira to sporno metodo, ampak očitki so, da je ne prepoveduje.

»Novela zakona je vložena v vladno proceduro, ampak glede frackinga je treba najprej vedeti, kaj to sploh pomeni. Imamo, bom rekel, težjo in manjšo obliko vbrizgavanja vode v zemeljsko vrtino. V tujini kot fracking opredeljujejo le težje oblike vbrizgavanja, zato bi jaz to ločil, saj v nasprotnem primeru prihaja do raznih manipulacij okoli te tematike. Tudi sam sem proti večjim količinam vbrizgavanja, zlasti pa proti vbrizgavanjem z dodatnimi primesmi, ampak tega v našem zakonu ni. Še vedno moramo pa paziti na vrtine; če bomo namreč prepovedali vrtanje, potem tudi za morebitne druge dejavnosti, ne samo za plin, ne bo več manevrskega prostora. Pozorni moramo biti tudi na v preteklosti sklenjene dogovore in imeti v uvidu tudi to, da ta trenutek poteka tožba proti Republiki Sloveniji. V postopku sprejemanja tega zakona moramo biti tako zelo previdni, da ne bi naredili kakšne neumnosti preveč in komu zaradi tega preveč plačali.«

Govorite o tožbi britanske družbe Ascent Resources, ki s svojim slovenskim partnerjem Geoenergo črpa plin v Petišovcih. Toda ob tožbi so v družbi Geoenergo tudi zaprosili za podaljšanje koncesije za črpanje plina.

»O tem ta trenutek ne morem govoriti. Državno pravobranilstvo se ukvarja s tožbo, glede podaljšanja koncesije pa je vse odvisno tudi od zakona, ki ga imamo v vladni proceduri.«

Evropa se v tem trenutku sooča z energetsko krizo in tudi pri nas se že napovedujejo določeni ukrepi, kot so energetski boni za pomoč ranljivim gospodinjstvom. Vi ste dejali, da je Slovenija na varni strani in večjih podražitev elektrike ne bo. Pa smo res na varni strani?

»Glede elektrike smo, saj če ne bi bili, bi še kdo drug razen Petrola dvignil cene električne energije. Pred kratkim je tako tudi Gen-I, eden največjih prodajalcev elektrike v Sloveniji, sporočil, da ne bo dvigoval cen, torej to še enkrat več dokazuje, da smo na varni strani glede elektrike. Na varni strani smo pa tudi glede ukrepov, saj lahko zelo hitro sprejmemo potrebne ukrepe in znižamo položnice. Tukaj bi poudaril, da nas zlasti skrbi toplota oziroma ogrevanje, in v tem primeru bomo poskrbeli za najranljivejše skupine. Gre za okoli 70–75 tisoč ljudi, ki so prejemniki najrazličnejših socialnih pomoči, in te skupine bomo varovali, če bo to potrebno, v obliki energetskega bona.«

Če se ob koncu dotakneva tudi politične krize in burnega ozračja v državi. Predsednik vaše stranke (NSi) Matej Tonin je nedavno govoril o možnosti predčasnih volitev po sprejemu proračunov in ob koncu predsedovanja svetu EU. Kako vi vidite trenutno situacijo, so predčasne volitve še na mizi?
»Predčasnih volitev ne pričakujem, volitve bodo redne. Mi bomo zaključili predsedovanje in v miru zaključili ta mandat, kar je tudi dobro za to državo. Menim, da vlada dela učinkovito in dobro, zastavljene projekte tudi izvedemo, sploh na mojem področju smo naredili premike naprej. Tako da pričakujem, da bomo do konca mandata še poskusili narediti nekaj dobrega za državljane, potem pa bomo šli na volitve in skušali doseči dober rezultat.«