Predsednik vlade Robert Golob je v torek obiskal Pomurje in se sestal s številnimi akterji regionalnega razvoja, ob koncu obiska v Dobrovniku pa si je vzel čas tudi za pogovor za naš medij. Beseda je tekla o najrazličnejših temah s posebno pozornostjo na izzivih, ki jih prinaša težak konec leta zaradi energetske in prehranske draginje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Prva finalistka je Gorica, Beltinci izpadli po enajstmetrovkah
Nogometaši drugoligaša iz Beltinec so v goriškem športnem parku lovili prvi nastop v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. V polfinalu so doslej igrali le v sezoni 1994/1995, ko jih je izločila soboška Mura.
Gospod premier, kaj ste ob obisku ugotovili? Je Pomurje res regija priložnosti, in če da, kakšnih?
»Verjamem, da sta vsak posameznik in vsaka regija edinstvena. Ko se posameznik oziroma v tem primeru Pomurje kot regija te svoje edinstvenosti zaveda in jo ponotranji, je ta lahko največja konkurenčna prednost. Pomurje ima marsikaj, česar druge regije v Sloveniji nimajo. Ali bo Pomurje znalo to izkoristiti, bo pokazal čas, mi pa se bomo potrudili Pomurju pri tem pomagati. Najbolj pomembno se mi zdi, da iščemo tista področja, za katera lahko skupaj ugotovimo, da je potencial največji. In to ne tako, da iz Pomurja naredimo drugo Štajersko, ampak da Pomurje ohrani svojo identiteto in se okoli nje razvija. Enako velja za vse druge regije. Bom zelo poenostavil glede potencialov. Ne samo kmetijstvo, ki pride prvo na misel, tudi živilskopredelovalna industrija, zagotovo tudi področje energetike, od geotermije do izrabe sončne energije – osončenosti nimate tako malo, ravno obratno, veliko v primerjavi z drugimi regijami. Obstajajo načini, kako dvigniti na eni strani konkurenčnost Pomurja in na drugi strani standard regije.«
Seznanili ste se tudi z enim največjih projektov pomurske regije – mednarodnim logističnim centrom Beltinci. Ali vlada projekt podpira in je padla kakšna zaveza o njegovi pospešitvi?
»Na delovnem obisku sta tudi sodelavki, ministrica za kmetijstvo in svetovalka za gospodarstvo, zelo jasno povedali, da načelno podpiramo tovrstne logistične projekte. V konkretnem primeru pa je treba razčistiti, kaj bo z nadomestnimi zemljišči, ne nazadnje gre za kmetijska zemljišča, in pogledati konkretno ekonomiko vsakega komercialnega področja. Nekatera od njih tudi sam podpiram. Fantastična ideja se mi zdi, da bi se tukaj vzpostavil kompetenčni center za digitalizacijo kmetijstva. Tudi center za industrijsko uporabo konoplje se mi zdi zelo primerna ideja, sploh glede na spreminjajoče se podnebje. Torej kar nekaj je zanimivih idej, ampak zdaj je treba od idej preiti h konkretnim korakom. Za te ni nujno, da so vsi veliki. Kot nekdanji poslovnež verjamem, da je včasih bolje hiteti z manjšimi koraki, saj so takrat tudi tveganja manjša in se ti skoraj ne more zalomiti. Verjamem, da je lokacija odlična in potencial obstaja, zdaj pa je treba najti najmanj tvegane korake, da lahko ustvarimo dober temelj za naprej.«
Eden izmed ključnih razvojnih potencialov v Pomurju je geotermija, ki pa jo za druge potrebe kot za kopališča izkorišča le peščica podjetnikov. Ali vlada prepoznava ta potencial? Se bo kar koli na tem področju premaknilo?
»Nimam občutka, da je glavni problem v finančnih spodbudah, temveč v jasni odločitvi o tem, da je geotermija vir, ki ga bomo izkoriščali. Od tod sledi vprašanje, kakšni so pogoji, kakšna so dovoljenja in soglasja za izrabo in izkoriščanje vrtin. Ocenjujem, da je ta del skoraj bolj problematičen kot drugo, saj se je z energetsko krizo ekonomika čez noč obrnila v prid geotermiji. Zdaj je treba narediti velik korak naprej, da bomo z obstoječega stanja, kjer je izkoriščen le majhen del potenciala, povečali izkoriščanje geotermije. Ta načrt mora pripraviti država in temu načrtu mora slediti način pridobivanja dovoljenj in koncesij za vrtine oziroma izrabo geotermalne vode. Ta del nas še čaka in mislim, da bi pozimi lahko naredili pomemben premik naprej. Energetska kriza nam je dala vedeti dvoje: najdimo načine za prehransko samooskrbo, in tukaj ima Pomurje kaj ponuditi, in najdimo načine za energetsko samooskrbo, kjer je geotermija ključna.«
Če sva torej konkretna, finančne spodbude za reinjeciranje so v načrtih?
»Stroka mora definirati, kako naj poteka reinjeciranje vode, torej kolikšen je dovoljen izjem. Treba je vzpostaviti sistem monitoringa in potem te podatke uporabiti, da vidimo, do kam lahko gremo. Torej ne le vzpostaviti sistema brez podatkov z monitoringa. Ta korak je treba narediti, da bomo vedeli, kaj lahko pričakujemo, ko gremo k naslednji vrtini in pridobivanju koncesij. Del s konkretnimi podatki je ključen, saj se bomo na njihovi osnovi lažje odločali za obseg razpisanih koncesij. Danes smo morda konservativni tudi zato, ker si premalo dovolimo spremljati dejanske učinke, ampak delujemo 'ex cathedra' (tj. brez možnosti ugovora, op. p.) o tem, kaj je prav in kaj ne, namesto na podlagi konkretnih meritev in rezultatov.«
Omenili ste kmetijski potencial. Zelo aktualna problematika je trenutno suša.
»Ob obisku Pomurja smo predvsem govorili o suši in konkretnih perečih problemih ter s tem povezanimi sistemi namakanja. Kar nekaj jih je bilo predstavljenih, vsi so ambiciozni, a le težko rešljivi brez sodelovanja države. Naša naloga bo, da bomo to sodelovanje ponudili. Ne bo enostavno, saj je treba upoštevati okoljske zahteve, ki izhajajo iz evropskega pravnega reda in so pogosto zelo omejujoče. Na drugi strani smo glede suše in konkretnih problemov kmetovalcev, sploh na prodnatih zemljiščih, napovedali, da bomo maksimalno skrajšali postopke. Prvi del, ugotavljanje obsega škode, moramo končati do 30. septembra, da bi lahko čim prej pripravili načrt sanacije in da bi prva izplačila odškodnin izvedli že v letošnjem letu. V nadaljevanju bomo ugotavljali kasnejšo škodo. Rešitev je faznost, da se ne bi omejevali in čakali do zadnjega, preden sprožimo postopke.«
Slovenijo in predvsem pomursko regijo pesti velik demografski problem. Urad za demografijo ste ukinili. Ali to pomeni, da demografska politika ni prioriteta te vlade?
»Urad za demografijo smo ukinili, saj verjamem, da ne bi čisto nič koristil pri reševanju demografskih izzivov. Je pa problem v Sloveniji vseprisoten, v Pomurju toliko bolj. Pri vas so poleg demografije problem še dnevne migracije delovno aktivnega prebivalstva, sploh mlajšega, predvsem v Avstrijo. Obstajata dva problema. Prvi, ki ni demografski, je, kako ustvariti pogoje, da se bodo mladi Pomurci počutili dobro doma in bodo tam ostali in si ustvarili družino. Imeti družino v svojem rojstnem kraju je bolj stvar odločitve, kot da bi kdo to predpisal. Število otrok je pogojeno s tem, koliko si jih lahko privoščiš, pa tudi z blaginjo, materialnim statusom in stanovanjskim vprašanjem. Če bomo našli način, da na eni strani ustvarimo stanovanjske pogoje za mlade generacije, na drugi strani pa poskrbimo za delovanje vrtcev, javnih sistemov in podobno, potem bodo ljudje ostali in živeli v Pomurju. Naslednji korak so, pod narekovaji, samo še službe, toda to je ločen problem. Tudi sam se vozim vsak dan 100 kilometrov v službo, zato ni nujno, da je služba v tvoji občini, lahko je v sosednji. To je morda koncentracija, ki sem jo danes začutil v Pomurju. Imate več gospodarskih con in ni vsaka občina svoja cona, kar se mi zdi pravi pristop. Pomembno je, da se delovna mesta ustvarijo v Pomurju, ljudje pa še vedno živijo v svojih občinah. Tukaj ne vidim konflikta interesov glede delovnih mest.«
V tej zvezi ste napovedali tudi novo migracijsko politiko.
»V tem trenutku poteka po vsej Evropi, tudi zaradi gospodarske ekspanzije, pa ne samo zaradi tega, bitka za talente ali kar bitka za delovno silo – ne za delovna mesta, za delovno silo. Slovenija je še kar zaželena destinacija za marsikatero državo, sploh z območja nekdanje Jugoslavije, toda pri svoji delovni zakonodaji smo žal zelo rigidni. Ta del moramo pospešiti, saj delavce potrebujemo. V interesu nam je, da postopke, ki so neživljenjski in nepotrebni, skrajšamo na način, da ne bodo tisti, ki želijo priti v Slovenijo, na koncu odšli v države, kamor Slovenci že odhajajo – v Avstrijo in Nemčijo.«
Tu mislite na delovna dovoljenja?
»Tako je. Veliko je birokratskih ovir, ki so bile morda koristne pred petnajstimi leti, ko smo imeli visoko brezposelnost, danes pa delujejo kot cokla, zato moramo biti bolj odzivni. Če imamo potrebo po delovni sili, moramo ustrezno prilagoditi zakonodajo.«
Če se nekoliko vrneva k energetiki. O enem obnovljivem viru energije, geotermiji, sva že govorila, vi pa dajete velik poudarek sončni energiji. Napovedali ste obsežen projekt solarizacije Slovenije, s katerim bi v treh letih tretjini slovenskih gospodinjstev omogočili dostop do sončnih elektrarn. Poleg že znanega problema zmogljivosti elektroenergetskega omrežja so tu še druge fizične omejitve solarne energije, o katerih vam kot elektroinženirju verjetno ni treba razlagati. Strokovnjak za energetiko Leon Valenčič celo trdi, da obljubljate nemogoče in nas brez jedrskih in termoelektrarn čaka kamena doba.
»Ne želim komentirati posameznih izjav, vsakdo ima lahko svoje mnenje. Na kratko: kdo pa pravi, da bomo kar koli zaprli? Mi govorimo, kaj bomo zgradili, gospod pa se ukvarja s tem, kar nihče ni izrekel. Načrti, ki jih pripravljamo skupaj s sistemskim operaterjem Elesom, ki je najbolj usposobljen za to področje, so, da namesto razpršene gradnje sončnih elektrarn glede na pobude investitorjev odklepamo lokacije, na katere povabimo investitorje, da zgradijo elektrarno. Tako bomo odpravili problem ozkih grl v omrežju. Da bo torej omrežje tisto, ki bo narekovalo, kje postavljati sončne elektrarne in ne obratno, ko investitorji pravijo, da ne morejo tako hitro dograjevati omrežja, kot se pojavljajo zahteve za razpršene priključke. Ko to koncentriramo, lahko najprej izkoristimo omrežje tam, kjer je že danes močno, nato pa v naslednjih letih sistematično ojačamo omrežje in prav tam nadaljujemo gradnjo sončnih elektrarn. Gremo v valovih in tega ne počnemo politično, ravno obratno, to počnemo z najbolj usposobljeno elektroenergetsko stroko v Sloveniji, ki je v Elesu. Prepričan sem, da bomo na ta način bistveno bolj uspešni kot danes, ko nam tempo narekuje razpršena gradnja.«
Verjetno bodo potrebne velike investicije v omrežje.
»V tem primeru govorimo o približno 1000 megavatih, investicija pa je velika med 800 milijoni in milijardo evrov. Ta denar je najmanjši problem najti, denar v sončno energijo pa je v tem trenutku najboljša naložba. Investitorji, ne bom rekel, da stojijo v vrsti, toda najti investitorja za sončno energijo, verjemite mi, ker sem iz tega področja, to je najmanjši problem. Torej denar pri sončni energijo ni ovira, zakaj? Če se navežem na geotermijo. Ker je tehnologija enostavna in tveganja praktično ni, je tak vir idealen za dolgoročno investicijo za naslednjih 30 let in z znanimi donosi. Ni lepše investicije. Vsi ostali viri, ni važno, kateri, so bolj tvegani in tudi če imajo na videz višjo donosnost, imajo višje obratovalne stroške, na koncu pa je sonce tisto, ki zmaga. Pa če to delate na ravni stanovanjske hiše ali 50-megavatne elektrarne.«
Kaj pa jedrska energija in drugi blok nuklearke?
»Čas bo pokazal, ali lahko Evropa stopi na pot jedrske renesanse. Trenutno je o tem predvsem veliko govora. Prvi pogoji so že vzpostavljeni s sprejemom taksonomije, vendar pa je danes o tem še prezgodaj govoriti, saj investicijski val še ni sprožen. Ne želim si, da bo Slovenija prva v Evropi, ki bo gradila jedrsko elektrarno. To mora biti mednarodni projekt – vseevropski. Potem bom verjel, da je stvar izvedljiva v rokih in v okviru proračuna oziroma zastavljene investicije. Mislim, da v roku dveh, treh let, bomo na tej točki. Do takrat pa moramo v Krškem sprožiti proces pridobivanja dovoljenj, saj je ta najbolj zamuden. Sonce je namenjeno samooskrbi gospodinjstev in ne zadostuje potrebam industrije, zato bo zanjo treba zgraditi nov jedrski blok. Poskrbeti bomo morali, da bo cena novega bloka sprejemljiva za slovensko industrijo, in če bo, je ta stvar za Slovenijo lahko zelo pozitiven projekt. Ni pa še tako daleč, da bi to lahko z gotovostjo trdili. Obeti so dobri, zdaj pa je v naslednjih dveh, treh letih treba pridobiti vse podatke, da lahko rečemo, ali je jedrska energija prava izbira ali ne.«
V boju zoper energetsko draginjo ste napovedali energetske dodatke za najranljivejše. Lahko poveste malo več o tem ukrepu?
»Upravičencev bo okoli 50 tisoč. Nekaj bo prejemnikov socialnih transferjev, prejemnikov otroških dodatkov in varstvenih dodatkov, nekaj pa tudi delovno-aktivnih. Namenoma hočemo zajeti tiste, ki to potrebujejo, saj že danes vemo, da marsikdo, ki je energetsko ogrožen, ni v nobeni evidenci. Največkrat gre za samske ženske, tudi upokojene vdove, ki niso prijavljene nikjer, a so v resnici najbolj ogrožene. Zato bomo objavili javni poziv, na katerega naj se odzovejo. Kdor potrebuje energetsko pomoč, naj se javi, da ga dobimo v evidenco, mu pomagamo v prihodnosti in že to zimo priskočimo na pomoč.«
Kdaj točno naj bi te dodatke dobili?
»Prvi sveženj naj bi bil izplačan novembra, saj se kurilna sezona začne oktobra, mesec pozneje pa pride prva položnica za ogrevanje. Drugi sveženj pa januarja, za tiste, ki se bodo odzvali kasneje.«
Na drugi strani na pomoč kliče tudi gospodarstvo.
»Najprej moramo poskrbeti za ljudi, ki so najbolj ranljivi, v naslednji fazi, ki je na sporedu ta teden, pa sledijo prvi ukrepi za gospodarstvo. V pripravi je pomoč, usklajena z evropsko zakonodajo. Približno tretjina gospodarstva se že letos sooča z izzivom, vlada bo v roku treh do štirih tednov pripravila celoten sistem cen energentov, ki bo zajel vsaj še vse ostale male podjetnike, srednje velika podjetja in verjetno tudi javne storitve.«
Govoriva torej o neke vrsti kapici na ceno energentov.
»Tako je. S tem da ne bo enotna in bo mogoče eskalirala z različnimi stopnjami. Vseh uporabnikov ne moremo obravnavati enako, že zaradi evropske zakonodaje ne, ampak zajeti bomo skušali čim večji del gospodarstva, sploh najvitalnejšega, da ga po nepotrebnem ne ogrozimo.«
Kaj pa zemeljski plin? Ga bo to zimo dovolj in ne bo prišlo do redukcij?
»Prepričan sem, da ga v Sloveniji ne bo zmanjkalo. Je pa res, da cena morda ne bo za vse enako sprejemljiva, zato bomo tukaj spet morali poskrbeti za neko kapico in regulacijo za gospodinjstva, male in srednje velike uporabnike. Kar se tiče velikih uporabnikov, se bodo ti bolj ali manj morali tržno prilagoditi, ampak to je usoda cele Evrope, ne samo Slovenije.«
Ali pri določitvi najvišje cene ne obstaja nevarnost, da bo država morala pokrivati izpad trgovcev? Če se spomniva zahtevkov trgovcev z naftnimi derivati zaradi Janševe regulacije cene pogonskih goriv.
»Do konca letošnjega leta zagotovo ne, za prihodnje leto pa bomo videli. Vlada se bo sestala z vsemi dobavitelji, nato bomo videli, kaj je možno in kaj ne. Verjetno bomo postavili neke vrste referenčno ceno, toda ta shema je še v pripravi.«
Če preideva še na prehransko draginjo. Nekaj ukrepov je tukaj že bilo. Od odkupa pšenice, spremljanja cen košarice izdelkov, omenili ste tudi možnost prehranskih dodatkov. Regulacija cen živilskih izdelkov ali nižji davek na dodano vrednost pa ne prideta v poštev?
»Znižanje DDV deluje samo, če reguliramo ceno, saj se sicer cena takoj izgubi v trgovskih cenah. Prav zato smo najprej začeli z mehko regulacijo – s spremljanjem košarice dobrin. Prepričan sem, da bo ta košarica dala dobre rezultate, čeprav jo spremlja veliko skepse. Počakajmo do oktobra in videli bomo rezultate. Če to ne bo delovalo, lahko še vedno posežemo s trdo regulacijo kot pri plinu in elektriki, ampak prepričan sem, da to ne bo potrebno in bo trg ob pravi vidljivosti deloval. Če se bo izkazalo, da je treba narediti še en korak naprej, nam preostane še spreminjanje DDV-ja in konkretna zamrznitev cen, toda počakajmo do oktobra.«
Do konca septembra mora vlada pripraviti proračun. Ali vsebinski pogovori že potekajo?
»Trenutno poteka priprava na ravni izhodišč znotraj državne uprave, bolj pomembna bo razprava o proračunu za leto 2023. Tukaj nas čaka kar nekaj debate in resnih razprav, ampak menim, da je stvar izvedljiva. Mislim, da bo proračun v marsičem našel prave odgovore na izzive trenutnega časa.«
Bruto domači proizvod se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni povečal za 8,2 odstotka, kar je gotovo pomemben podatek pri pripravi rebalansa in proračuna.
»Ocenjujem, da bo gospodarska klima do konca letošnjega leta vztrajala na tej ravni, morda se bo malo proti koncu leta še upočasnila. Ključno pa je, kako bomo izvedli prehod v naslednje leto, pri čemer so energenti glavni element. Če uspemo zamejiti negativen vpliv rasti cen energentov na gospodarstvo, potem bi lahko v prihodnjem letu nadaljevali z boljšo rastjo, kot se kaže danes. Ta del je najpomembnejši.«
Na mizi so tudi predvidene davčne spremembe, ki so doživele precej različne odzive. So pravi korak za boj proti inflaciji?
»Zagotovo. Ne smeva pozabiti da je to šele osnutek, ki je v javni obravnavi, niti na vladi še ni potrjen, zato se zna še precej dopolniti in spremeniti. Temu je v osnovi namenjena javna razprava. Nekatere pripombe so zelo smiselne in jih bomo upoštevali, nekatere so namenjene najbolj premožnim, ki nikoli nimajo dovolj in jih ne bomo upoštevali. Ne zato, ker je to politična odločitev, ampak zato, ker v krizi, v kateri smo, najpremožnejši morajo prispevati več od drugih, ki to niso, in pika. Nihče me ne bo prepričal, da bi ravno zdaj morali obdržati nižjo stopnjo najvišjega dohodninskega razreda. Ko bo državi šlo dobro, se o tem lahko pogovarjamo.Mi smo pri spremembah izhajali iz namere razbremenitve najnižje plače in vpeljave posebne olajšave za mlade. Lahko bi naredili še več, v tej smeri gredo tudi pripombe, zato bomo verjetno tudi to ojačali. Verjamem, da bo ob realizaciji davčnih sprememb s prvim januarjem 2023 večina ljudi na boljšem, kot če sprememb ne bi bilo. To je tisto, kar zasledujemo.«
Povejva še nekaj o aktualnem dogajanju na političnem parketu. Pred vami je pestra politična jesen z grožnjo referendumov, tu so še predsedniške in lokalne volitve ... Bi lahko rekli, da bodo prihajajoči meseci prva prava, morda odločilna, preizkušnja za vašo vlado in konec koncev tudi za vašo stranko?
»S to oceno se ne strinjam, saj menim, da je naša preizkušnja drugje. V tem, kar smo obljubljali pred volitvami in v tem, kar smo napovedali, da bomo delali med poletjem, torej prednostno blažili posledice draginje in pripravili izhodno covid strategijo. To je naša ključna preizkušnja, vse ostalo so distrakcije. Razumem, da nam stranka SDS, ki se ne more sprijazniti, da je na volitvah izgubila, poskuša odvrniti pozornost z zlorabo referendumov o stvareh, ki so v resnici tehnične narave. S tem nam želi odvrniti pozornost od tistega, kar bi morali opravljati kot svojo primarno nalogo, to je vladanje na pravi način. Toda ne bo jim uspelo, saj ves čas držimo fokus na draginji, inflaciji, covidu in zdravstveni reformi. Na drugi strani so prihajajoče lokalne volitve za nas pomembne, še bolj kot predsedniške, ki so bolj personalne. Na teh se bo izkazalo, ali lahko Gibanje Svoboda tudi na lokalnem nivoju ponudi nekaj več od ostalih strank in list. Sem optimist. Sploh v urbanih okoljih čutim, da imamo podporo in prepričan sem, da bo Gibanje Svoboda na lokalnih volitvah v urbanih okoljih zmagovalka. Pa ne samo zaradi javnomnenjskih raziskav, ampak tudi zato, ker imamo ogromno izkušenj z lokalnega nivoja, tudi jaz osebno, zato bomo znali nasloviti pričakovanja ljudi.«
Torej gre Gibanje Svoboda na zmago tudi v Mestni občini Murska Sobota?
»Seveda, imeli bomo svojega županskega kandidata..«
Kakšno pa je vzdušje v vladni koaliciji, kjer ima vaša stranka zaradi političnega kapitala z volitev izrazito premoč?
»V Gibanju Svoboda je vzdušje dobro, kar se pa koalicijskih partnerjev tiče, pa mislim, da je vsak dan bolje, saj se navajamo drug na drugega. Upam, da se ne počutijo preveč utesnjene. Mi smo s koalicijo zadovoljni in verjamem, da bo še nekaj časa ostalo tako.«
Je Levica stabilen koalicijski partner?
»Levica je poseben partner, ki je prvič v vladi in se na to vlogo še privaja. Verjamem, da bo s časom, kar se že izkazuje, vedno bolj suverena v vlogi vladanja in vedno manj opozicijska.«
Kaj bi pomenila za vlado morebitna zamenjava na vrhu SD?
»O tem ne bi špekuliral. Trenutno z njimi dobro sodelujemo in verjamem, da bo tudi v prihodnje tako. Njihova notranja demokracija je njihova stvar, zato mi na kraj pameti ne pade, da bi se v njo vtikal.«
Pred nami je nevarnost jesensko-zimskega covidnega vala. Smo nanj pripravljeni? Novih lockdownov in zaprtja šol ne bo več?
»Zagotovo ne, želimo ostati odprta družba. S covidom kot endemično boleznijo se moramo naučiti živeti. Tako kot z vsemi ostalimi boleznimi. Obenem moramo poskrbeti za zaščito najranljivejših. Ta dualizem – odprta družba in brez mask v šolah na eni strani, in na drugi strani zaščitita najranljivejše populacije znotraj zdravstvenega sistem in domov za starejše. Ukrepi bodo koncentrirani v ta del, ostali del družbe bomo pustili odprt. «
