Na davčne predloge, ki so bili predstavljeni kot davčna reforma, četudi smo pričakovali, da bo vlada poskrbela le za davčno optimizacijo, so se vsula prva mnenja z vseh koncev in krajev. Večinoma pohvalna, ker naj bi bile neto plače zaposlenih nekoliko višje, če si bo država vzela manj dohodnine. Pa tudi zaskrbljena, zlasti zaradi nameravane višje obdavčitve kapitalskih dobičkov posameznikov. Zdaj ljudje preračunavajo, mi pa smo se pogovorili s finančnim ministrom dr. Andrejem Bertoncljem.
Zakaj je vaš predlog davčne reforme dober?
"Ker je dober za ljudi. Za zaposlene. Ko sem nastopil mandat, sem napovedal, da želim povečati blaginjo vsem. V rebalansu smo že poskrbeli za upokojence, kolikor smo lahko v okviru javnofinančne vzdržnosti - in tudi za vse, ki potrebujejo socialno pomoč. Zdaj je skrajni čas, da poskrbimo še za okoli 850 tisoč zaposlenih in izdatno davčno razbremenimo strošek dela, da bodo zaposleni prejemali višje neto plače."
So ukrepi taki, da ne bomo spet razočarani? Številni so po dvigu minimalne plače razliko takoj porabili za dražji vrtec in tudi višjo dohodnino.
"Ukrepi so dobri in jasni. Z dvigom splošne dohodninske olajšave s sedanjih 3303 na 3500 evrov bomo pridobili vsi, ki delamo."
Zakaj bi jo povišali samo za 200 evrov? Strokovnjaki so priporočali višjo.
"Tudi davčno reformo moramo uvajati postopoma. Nekje sem prebral, da je bila v Sloveniji zadnja davčna reforma leta 2006, vseh stvari pa se ne da spremeniti čez noč. Davke urejamo postopoma. V treh letih in upoštevaje danosti naših javnih financ, saj je moja ključna skrb dolgoročna vzdržnost javnih financ. Prepričan sem, da smo kljub javnofinančnim omejitvam pripravili odločne ukrepe za davčno razbremenitev dela, kar bo prineslo višje neto prejemke zaposlenim. Tako se bo delo izplačalo, javne finance pa bodo ostale vzdržne. V dilemi, koliko več ali koliko manj naj damo, smo se odločili, da toliko več, kot dopuščajo javne finance."
Niste prisegali na podobno logiko že pri regresu za upokojence?
"Res je bilo tako in letos smo za upokojence namenili 140 milijonov evrov. Upokojenci so si z minulim delom to zaslužili, osebno bi jim raje dal še več, ampak javne finance nas postavljajo pred dejstva. Potem pa smo slišali očitek Fiskalnega sveta, da bi morali dati na stran še 270 milijonov evrov več. Vlada se je v dilemi, ali naj ta denar vzamemo najranljivejšim skupinam in ga damo na stran, odločila za spodbujanje gospodarske rasti in za socialno in splošno varnost. Prepričan sem, da je ključna dilema Slovenije razvojni preboj."
Ja?
"Potrebujemo pakt za razvojni preboj, izrazit razvojni preboj pa lahko naredijo samo zadovoljni in angažirani zaposleni. Cilj Slovenije je, da dvigne ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega z 42 tisoč evrov na zaposlenega v nekaj letih vsaj na 60 tisoč evrov. Zavedati se moramo, da so naš največji kapital ljudje."
Ali hočemo prehitro preveč? Se ta hip preveč oziramo po tem, kar imajo Avstrijci in Švicarji?
"Primerjamo se seveda lahko. Ampak v Avstriji je dodana vrednost na zaposlenega 85 tisoč evrov, v Švici 140 tisoč evrov. Logično je, da mi, ki imamo trenutno 42 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ne moremo imeti takih plač in blagostanja kot oni. Cilj te davčne reforme in ostalih ukrepov, ki jih predvideva vlada in jih bo uskladila s socialnimi partnerji, je, da bomo blaginjo povečevali, ko se jim bomo približali. Z davčno reformo želimo zaposlene bolje nagraditi, da bodo strokovnjaki in mladi raje ostali v Sloveniji, da bodo raje delali, ker bomo tako lahko ustvarili več. Dobro delo mora biti nagrajeno in se mora izplačati. Ko bomo ustvarili več, bomo več zaslužili - in bomo lahko tudi več trošili. Z davčno reformo želimo narediti slovensko poslovno okolje bolj stabilno, ugodno in predvidljivo in naš trg dela mednarodno bolj primerljiv in zanimiv."
Zakaj rešuje prenizke neto plače z novo davčno reformo spet le država? Ker so za delodajalce plače že tako maksimalne in vsi davki previsoki?
"Zato pa smo mi naredili pravi korak v pravo smer. Država se odpoveduje in davčno razbremenjuje delo, da bodo neto plače zaposlenih višje. Posegli smo v celotno dohodninsko lestvico, dvignili olajšave, znižali davčne stopnje, razširili davčne razrede, razbremenili regres in tudi nagrado za poslovno uspešnost. Poslušali in slišali smo predloge vseh socialnih partnerjev."
Kaj po taki reformni ponudbi pričakujete od podjetij oziroma delodajalcev?
"Ker se je država odpovedala delu davkov, od podjetij seveda pričakujem, da bodo ohranila sedanjo raven bruto plač in da bo pozitivna razlika in s tem višja neto plača pristala pri zaposlenih."
Je to vse?
"Zelo si želimo, da bi delodajalci, seveda v okviru njihovih zmožnosti, izplačali zaposlenim čim višji regres. Ta bo z novo ureditvijo oproščen plačila vseh prispevkov za socialno varnost in za pokojninsko blagajno, hkrati pa bo oproščen dohodnine vse do zneska povprečne slovenske bruto plače, ki je trenutno 1692 evrov."
Če bi se odločili za najvišji neobdavčeni regres, bi delavec dobil 1692 evrov?
"Tako je. Ko se bo delodajalec odločil izplačati regres v višini povprečne plače, bo strošek za delodajalca 1692 evrov - in znesek regresa, ki ga bo prejel zaposleni, prav tako 1692 evrov. Država pa se bo v celoti odpovedala prihodkom. Naj poudarim, da se regres ne bo štel v dohodnino."
Kako pa bo z nagrado za poslovno uspešnost?
"Z dvigom nagrade za poslovno uspešnost s 100 na 150 odstotkov slovenske povprečne plače, kar je v denarju 2400 evrov, želimo podjetjem omogočiti, da bodo svoje najboljše zaposlene lahko dodatno nagradila. Tudi nagrada se ne bo vštevala v dohodnino, nanjo bi plačevali le prispevke. Ravno izvozna podjetja, ki predstavljajo najbolj propulzivni del našega gospodarstva, so si najbolj želela nagrade za poslovno uspešnost. Mi smo jim prisluhnili. Predvidevamo, da bi nagrado za poslovno uspešnost v treh letih dvignili z ene na dve povprečni plači. Gre za pomemben ukrep nagrajevanja zaposlenih, ki delodajalcem omogoča nagrajevanje najboljših zaposlenih, na drugi strani pa je ukrep ugoden tudi za zaposlene, ker je ta znesek oproščen dohodnine."
Regres dobimo vsi, koliko zaposlenih v Sloveniji dobi 13. plačo? Predlani je znašala povprečno 625 evrov, 280.438 zaposlenim jo je izplačalo 10.261 delodajalcev. Zakaj je 13. plača taka redkost?
"Zato pa želimo s tem ukrepom spodbuditi delodajalce, da se bodo v večji meri odločali za nagrajevanje zaposlenih. S to davčno razbremenitvijo nagrade za poslovno uspešnost, v kateri se je država v celoti odrekla plačilu dohodnine, smo prav zato podjetjem stopili nasproti. Upam, da bodo podjetja ponujeno možnost izkoristila v čim večji meri, vendar je odločitev prepuščena njim."
Verjetnost, da bodo prihodnje leto zaposlenim delodajalci množično izplačevali 1692 evrov regresa in še poldrugo povprečno plačo nagrade, je izjemno majhna, mar ne?
"Ne, ne, regres je zakonsko določena kategorija in ga dobijo vsi zaposleni."
Predpisan je minimalni regres.
"Minimalni regres je res predpisan v višini minimalne plače, ki znaša ta trenutek 887 evrov. Država pa se bo odpovedala vsem prispevkom do zneska povprečne plače 1692 evrov, za nameček pa tak regres tudi ne gre v posameznikovo dohodnino."
Če to predlagate, očitno mislite, da podjetja denar za višji regres imajo. Kako bodo podjetja ravnala?
"Vlada podjetjem ne more narekovati, kakšen naj bo regres. Sama se morajo odločiti, koliko ga bodo izplačala. Dobra plat regresa za letni dopust je, da ga dobijo vsi zaposleni in da je znesek regresa v istem podjetju za vse zaposlene enak, delodajalec pa se bo odločil, kolikšen regres lahko glede na poslovno uspešnost da zaposlenim. Upam, da se bodo prav zaradi ponujenih olajšav odločali za čim višji regres."
Radi spomnite, da prihajate iz gospodarstva in ga razumete. Zakaj bi podjetja za regres porabila več, kot zakon predpisuje?
"Delodajalci ves čas trdijo, da želijo bolje nagraditi svoje zaposlene in da so pri nas težava neto plače. Zato smo v predlogih poskrbeli, da podjetjem ni treba zviševati bruto plače, zaposleni pa bodo pri isti bruto plači dobili višji neto, ker se država odpoveduje dohodnini in tudi prispevkom. Podjetjem res ne moremo ukazovati, pričakujemo pa, da se bodo podjetja v čim večji meri odločila za ponujene možnosti. Ne nazadnje je delodajalcu v interesu, da ustrezno nagradi svojega zaposlenega, da bo ta pri delu bolj angažiran, zadovoljen in ga bo delodajalec lahko obdržal. Vloga države pa je, da omogoči podjetjem ugodno in stabilno poslovno okolje, ki je hkrati predvidljivo. Mi vnaprej napovedujemo, kaj pripravljamo, ko bodo ukrepi sprejeti, pa se bodo podjetja odločila, kako bodo delovala. Prepričan sem, da bodo zaznala, kaj jim je država ponudila. Zame je to pravi korak v pravo smer."
Pravi zato, ker bodo zaposleni z več denarja lahko v časih, ko pričakujemo ohlajanje, spodbujali gospodarsko rast, potem ko se bo država odrekla okoli 270 milijonom evrov davkov in prispevkov?
"Tudi zato."
Koliko v tej reformi računate na višje davke za podjetja?
"Napovedujemo najnižjo stopnjo obdavčitve, to je 5-odstotni davek na dohodek pravnih oseb, ki naj bi začel veljati leta 2020. S tem se približujemo številnim državam, ki si prednostno prav tako prizadevajo za uvedbo globalnega minimalnega davka od dohodkov pravnih oseb. Prav tako napovedujemo dvig stopnje davka na dohodek pravnih oseb, nekateri temu rečejo korporativna obdavčitev, s sedanjih 19 na 20 odstotkov v letu 2020."
Zakaj bi predpisali najnižjo obdavčitev?
"Tudi Slovenija tako kot številne druge države podpira francoska prizadevanja za uvedbo minimalnega davka na dohodek pravnih oseb, saj želi preprečiti tekmovanja v zniževanju davkov med posameznimi državami. Mi jo določamo pri petih odstotkih. Hkrati pa želimo spodbuditi podjetja, naj več investirajo v svojo prihodnost in naj bodo razvojno in inovativno usmerjena. Samo takšna podjetja bodo sposobna ustvarjati večjo dodano vrednost. Poleg tega nekatera podjetja v Sloveniji toliko investirajo, da tega davka sploh ne plačujejo, saj z različnimi olajšavami pridejo na ničelno stopnjo. Meni se to ne zdi ustrezno. Številni podjetniki so mi pritrdili, da njim tudi ne. Zato smo se odločili za najmanj pet odstotkov davka. Podobno razmišljajo tudi številne evrske države, kjer znaša ta davek od pet do deset odstotkov. Povedano drugače, spodbujamo podjetja, da čim več investirajo v razvoj in inovacije, saj bodo tako lahko v največji meri izkoristila investicijske olajšave in s tem dosegla nižjo efektivno stopnjo obdavčitve."
Nobenega davka zdaj ne plačujejo predvsem zelo velika podjetja?
"Pravila so enaka za vse."
Kaj bi tak davek pomenil za nekoga, ki že leta posluje s pozitivno ničlo?
"Zdaj bo pač plačal pet odstotkov. V Avstriji vsa podjetja plačujejo pavšal oziroma 1500 evrov davka - tudi če imajo izgubo. Mi pa se prav zaradi podjetji, ki poslujejo negativno, za to nismo odločili, da jih ne bi preveč obremenili. Poleg tega smo vsem podjetjem napovedali, kaj jih čaka v prihodnjih treh letih, da se bodo lahko pri investicijah in koriščenju olajšav prilagodila in prišla do petih odstotkov efektivnega dobička. Večina jih ima pa tako in tako višji dobiček. Povprečna efektivna stopnja obdavčitve dobička v Sloveniji je namreč okoli 13 odstotkov."
Pričakujete, da se bodo podjetja tega davka branila z vsemi štirimi?
"Nisem opazil, da bi se v gospodarstvu nad temi petimi odstotki kdorkoli pretirano pritoževal. Država bi s tem davkom dobila okoli 30 milijonov evrov."
O predlagani obdavčitvi kapitalskih dobičkov posameznikov ste veliko razmišljali, preden ste jo ponudili?
"Že na zaslišanju za ministra sem povedal, da teh dobičkov ne nameravamo obdavčiti v dohodnini, ampak še naprej s končnim davkom. Obresti, dividende, kapitalski dobički in dohodki iz najemnin bodo obdavčeni še naprej cedularno, torej dokončno - in se ne vštevajo v dohodnino."
To je dokončno.
"Tako je. Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov pa v ministrstvu razmišljamo o več alternativah. Eno smo predstavili, vse pa vključujejo tudi prehodna obdobja in pri vseh ohranjamo cedularno obdavčitev. Sedanja ureditev omogoča štiri časovne razrede in po 20 letih imetništva ničelno davčno stopnjo. Alternativno zdaj razmišljamo, da bi ohranili te štiri razrede ali pa bi jih zožili na dve časovni obdobji. Ali bi se torej po desetih letih imetništva obdavčitev s 30 znižala na 15 odstotkov, v naslednjih desetih letih pa potem na nič - ali pa bi 20-letno obdobje razdelili na štiri časovna obdobja in bi ravno tako pristali na ničelni davčni stopnji. Osebno se še najbolj nagibam k zadnjemu predlogu."
Zakaj se vam zdi dvig obdavčitve na 30 odstotkov primeren?
"Avstrijci, s katerimi se radi primerjamo, imajo 27,5-odstotno obdavčitev. Naša zdajšnja, 25-odstotna obdavčitev, je tako resnično ugodna. A videti moramo tudi celotno sliko in slišati na primer OECD, ki nam je povedal, da je kapital pri nas premalo obdavčen. Ukrepe smo torej potrebovali. Najbolj primerno se nam je zdelo, da obdržimo ugoden sistem končne obdavčitve, povečali smo le stopnjo davka za pet odstotnih točk in prilagodili olajšavo za imetnike. Pri sprejemanju ukrepov smo imeli v mislih gospodarstvo, tudi pri najnižji obvezni stopnji davka na dobiček in od morebitnega ohlajanja gospodarstva odvisnem dvigovanju stopnje obdavčitve dobička na 22 odstotkov."
Ostajamo za kapital zasebnikov privlačna država?
"S cedularno obdavčitvijo bomo ostali primerjalno ugodna država. Še vedno je pri nas kapital manj obremenjen, kot je v povprečju v državah OECD, v prihodnjih letih pa bomo videli, kaj še lahko naredimo, odvisno od poslovnega okolja."
Lahko zaradi višje obdavčitve pričakujemo, da bo prihodnje leto naprodaj veliko podjetij?
"Zakaj bi jih prodajali? Saj obstaja tudi lestvica, kako lahko nekdo s 25 odstotkov davka v 20 letih imetništva poslovnega deleža pride na nič davka in ga ne plača. Zdaj ponujamo lestvico s 15 odstotki davka za imetnike po desetih letih lastništva. To je običajni ukrep."
Boste pripravili prehodno obdobje za tiste, ki so denimo imetniki kapitala že 18 let in bi jih sprememba ujela v zadnjem letu obdavčitve?
"Seveda."
Ste se o davčni reformi pogovarjali z delodajalci in sindikati?
"Seveda smo se in se bomo še, tudi na ekonomsko-socialnem svetu. Zagovarjam socialni dialog."
Se ne bojite, da bi ljudje kapital odnesli čez mejo, četudi se ne bi zgodilo z davki še čisto nič?
"To je pričakovano, zato pa želimo prenesti med ljudi pozitivno sporočilo o davčni reformi. Mi delamo za ljudi in naj ponovim, želimo ljudem, ki delajo, večje neto plače. Prepričan sem, da je ta davčna reforma zelo veliko pozitivno sporočilo ljudem. Mi nagrajujemo delo. Vsi zaposleni bodo dobili več in samo delno dodatno obremenjujemo kapital, ker davke izravnavamo. Podjetjem smo pustili svobodno voljo pri nagrajevanju, da ne bi imeli občutka, da jih omejujemo s svojimi lestvicami."
V kakšnih razmerah pa uvajate reformo? Se strinjate s pisci Gospodarskih gibanj, da imamo ohlajanje gospodarstva že debelo leto predvsem v glavah, saj medtem naše gospodarstvo raste?
"Med finančnimi ministri evroskupine, s katerimi se srečujem vsak mesec in katerih srečanj se udeležuje tudi predsednik ECB, prevladuje mnenje, da se rast ohlaja in da bi posamezne države lahko padle v tehnično recesijo. A nemški finančni minister je prav te dni zatrdil, da Nemčija ne bo med njimi, saj se razmere pri njih izboljšujejo. Tudi sam v letošnjem in prihodnjem letu na obzorju ne vidim krize. Opažam ohlajanje in tudi zniževanje stopenj gospodarske rasti. Predvsem pa me preseneča, da so še pred nekaj meseci veliki optimisti v tako zelo kratkem času postali veliki pesimisti."
Tudi sami ste lani, zlasti ko je vlada dvigovala plače uslužbencem in povprečnine občinam, bolj opozarjali kot bodrili, mar ne?
"Ko smo lani pisali prvi osnutek proračunskega načrta, sem bil res zadržan. Nekateri so mi takrat celo rekli, da sem pesimist, danes pa mi ti isti pravijo, da sem optimist. Sem realen optimist! Z mislijo na jutri!"
Je pomembno, ali je človek pri pripravi proračunov javnih blagajn optimist ali pesimist?
"Za gospodarstvo, proračun in ekonomske ukrepe velja, da jih ni mogoče delati z danes na jutri. Če pade v vodo veliko naročilo v avtomobilski industriji, zaradi tega ne morem napisati novega proračuna. Pri pripravi proračunov moramo slediti rasti, ki jo napoveduje Urad za makroekonomske analize in razvoj, lani smo upoštevali ocene iz jesenske analize, ko bo urad pripravil spomladansko napoved, bomo upoštevali slednjo. In lahko se zgodi, da bo takrat ocena rasti nekoliko nižja. Pred dnevi je Mednarodni denarni sklad ocenil, da bo gospodarska rast pri nas letos 3,4-odstotna."
Je neutemeljeno govoriti, da smo v recesiji?
"Dajte no, seveda nismo v recesiji. Definicija recesije je negativna gospodarska rast v dveh zaporednih četrtletjih, ta hip pa je gospodarska rast pri nas več kot 3,5-odstotna in je ena najvišjih v evroobmočju. Da ne boste dobili občutka, da me je optimizem zanesel, naj takoj povem, da se popolnoma zavedamo sprememb v mednarodnem in domačem poslovnem okolju. Tako jaz kot minister in tudi vlada. Po osmih letih rasti se gospodarstvo malo ohlaja in Slovenija ima zdaj v povprečju dvakrat višjo rast od povprečja v državah evroobmočja. Trend rasti pa? Ta se povsod obrača navzdol."
Vi ste skratka prepričani, da s tako davčno reformo ne delite bonbončkov oziroma da državi čez čas ne bodo manjkali za nujne izdatke prav ti davki, kar se nam je pred prejšnjo krizo že zgodilo?
"Res sem pristaš logike, da naj tisti, ki dela, zasluži več kot tisti, ki leži na kavču. Želimo nagraditi zaposlene. Te, ki delajo. Ti plačujejo tudi pokojnine in socialne prispevke. To je teh 850 tisoč ljudi, še posebej tistih 600 tisoč v gospodarstvu. Te smo imeli v mislih pri reformi. Pa ne zaradi tega, ker sem bil sam 20 let menedžer, ampak ker mislim, da je prav, da na ta način spodbudimo domačo potrošnjo. Pričakujem namreč, da se bo zaradi ohlajanja mogoče izvoz za malenkost znižal, mi pa želimo nadoknaditi te desetinke morebitnega upada v bruto domačem proizvodu z rastočo domačo potrošnjo. Podobno razmišljajo vsi moji kolegi finančni ministri in tudi Američani in Kitajci. Pri tem pa ni nepomembno, da smo mi s povprečno stopnjo rasti v tej družbi celo nad zlato sredino."
Bi lahko rasli še hitreje?
"Mislim, da bi lahko. Ne verjamem tistim, ki so mi pred pol leta trdili, da se gospodarstvo pregreva, zdaj pa, da bo kriza." Najbrž imajo tak občutek. Vi ne daste nič na občutke?
"Več dam na izračune in izkušnje. Seveda so pomembni tudi občutki, še bolj pomembno pa je, da razumeš, kako deluje gospodarstvo, kakšno je poslovno okolje in kako v različnih delih sveta določen del ekonomije raste, medtem ko se drugje ohlaja. Mi smo le zelo vpeti v mednarodno okolje. In vplivi sprememb so zdaj hitrejši, predvsem pa jih majhna gospodarstva čutijo bolj kot velike ekonomije. Tudi zato je moj prvi cilj javnofinančna stabilnost države."
In jo ohranjate tudi s temi davčnimi predlogi? Številni bi zdaj pustili davke pri miru, predvsem pa ne bi toliko sprotno trošili, da ne bi spodbujali krize?
"Saj s porabo ne spodbujamo krize. Opažam, da tudi Fiskalni svet ni izpostavil, da smo se v zadnjih desetih letih zadolžili za 25 milijard evrov, da smo poplačali proračunske primanjkljaje. V omenjenih letih je bil primanjkljaj različen, znašal je celo 14 odstotkov BDP. Zdaj je presežka po ESA metodologiji za 0,55 odstotka in Fiskalni svet ocenjuje, da ga je za 270 milijonov evrov premalo. Tehnično sledenje statičnim normativom je v redu, a gospodarstvo je dinamično. Zato smo razmišljali, ali teh 270 milijonov evrov potegniti iz obtoka - ali z njimi spodbuditi gospodarstvo in pomagati socialno šibkim. Veliko teh izdatkov smo podedovali, denimo 308 milijonov evrov za plače javnih uslužbencev. Ponavljam pa, da sem trdno vztrajal pri našem cilju, da mora imeti Slovenija proračunske presežke. Ne le letos, tudi v 2020. in v naslednjih dveh letih. In da mora zniževati dolg."
Koliko bolj varni bomo, če bo v bruto domačem proizvodu dolg slovenske države padel na maastrichtskih 60 odstotkov? Še vedno bomo dolžni 32 milijard evrov, pet na račun sanacije bank.
"Koliko bolj varni pa bomo, če bomo dali 270 milijonov evrov na stran?"
Mogoče vam bo kdo odgovoril. Kaj pa pravijo evropski finančni ministri o fiskalnem pravilu? Da je še super varovalka ali se je formula izpela?
"Pri nas ni prišlo toliko do izraza, a za evroskupino je glavna skrb javni dolg. Skoraj vse evropske države so prezadolžene, stare članice bistveno bolj od novih. Grčija za 180 odstotkov BDP, Italija za 130, Francija je že pri 100 odstotkih. Mi smo torej ena redkih držav, ki javni dolg zmanjšuje, letos na 66 odstotkov BDP, v naslednjih letih bomo pri dovoljenih 60 odstotkih, kar naj bi bil cilj vseh držav. Tako kot je cilj vseh fiskalno pravilo. Zato ponavljam, da imam še drugi cilj, zniževanje javnega dolga. Pri tem smo prvi ali drugi v Evropi. Najbolj uspešni smo pri zniževanju dolga v BDP, ne v absolutnem znesku, ki ga uspešno refinanciramo. Ampak mi se še s tem ne znamo pohvaliti. Če smo najboljši v Evropi, nas začne takoj žreti, to je pa prociklično. Ampak saj to velja za vseh 19 evrskih držav."
Nam zaupate še nekaj kratkih odgovorov? Bo inflacija rasla? Ste zato spet predlagali usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav?
"Valorizacija je logičen ukrep, da zavezanec ne pade v past dveh evrov razlike med mejami zneskov v razredih. Kolikor zrastejo življenjski stroški, za toliko se razredi pomikajo navzgor. Tudi sistem bo bolj stabilen."
Vas skrbi staranje Slovencev?
"Smo ena najhitreje starajočih se ekonomij v državah OECD. Zelo me skrbi."
Podjetniki bodo pogrešali v reformi socialno kapico, nižje prispevke...?
"Pričakujem, da bodo z davčno reformo zadovoljni sindikati in tudi delodajalci. Sam bi si želel ponuditi še več, a moramo počakati na morebitne spremembe v poslovnem okolju in predvsem upoštevati, da proračun vzdrži, kolikor vzdrži. To so prvi ukrepi, letos bi si želel, da bi startali z višjim regresom - in čeprav se bo vsak odločil sam, kako ga bo zapravil, bi bil zelo zadovoljen, če bi ga čim več porabili v Sloveniji, saj bo domača potrošnja tako višja, kar bo vplivalo na gospodarsko rast."
Prodaja Abanke?
"Je ne smem komentirati, ker gre za cenovno občutljivo informacijo."
Ste veliko med ljudmi? Vas, ko vas srečajo, hvalijo, tožijo, kaj vse ne štima, jamrajo?
"Rad sem med ljudmi. A zame je ključno, da s sodelavci izvedemo napovedane ukrepe, za katere mislim, da so dobri za to državo in za njene prebivalce, seveda v mejah finančne stabilnosti."
Vam stoji predsednik vlade Marjan Šarec trdno ob strani?
"Vse ukrepe predstavim, tudi vladi. In z rebalansom vred so bili do zdaj sprejeti soglasno. Stališče vlade je bilo do zdaj enotno - in upam, da bo tako tudi v bodoče."
Kaj vas je v času, odkar ste minister, najbolj pozitivno presenetilo?
"Pozitivno?"
Ja, danes sije sonce, ne bova o negativnostih, mar ne?
"Dokaj pozitivno me je presenetilo, da smo pravzaprav v precejšnji meri primerljivi z ostalimi evrskimi državami, da imamo nekatere stvari tudi zelo dobro urejene, da denimo vodimo v zmanjševanju javnega dolga. Kljub vsemu imamo tudi zelo solidno gospodarsko rast, dokaj dobro blaginjo, socialno varnost in tudi socialni mir. Preseneča me le, da sami tega velikokrat ne prepoznamo in nam morajo to drugi povedati, četudi se strinjam, da je vedno in povsod prostor za izboljšave. Vedno smo lahko boljši in še boljši. Mogoče pa bi lahko bili bolj samozavestni in bi se kdaj s tistim, kjer smo dobri, tudi pohvalili, kjer smo slabši, pa bolj potrudili."
Zakaj je vaš predlog davčne reforme dober?
"Ker je dober za ljudi. Za zaposlene. Ko sem nastopil mandat, sem napovedal, da želim povečati blaginjo vsem. V rebalansu smo že poskrbeli za upokojence, kolikor smo lahko v okviru javnofinančne vzdržnosti - in tudi za vse, ki potrebujejo socialno pomoč. Zdaj je skrajni čas, da poskrbimo še za okoli 850 tisoč zaposlenih in izdatno davčno razbremenimo strošek dela, da bodo zaposleni prejemali višje neto plače."
So ukrepi taki, da ne bomo spet razočarani? Številni so po dvigu minimalne plače razliko takoj porabili za dražji vrtec in tudi višjo dohodnino.
"Ukrepi so dobri in jasni. Z dvigom splošne dohodninske olajšave s sedanjih 3303 na 3500 evrov bomo pridobili vsi, ki delamo."
Zakaj bi jo povišali samo za 200 evrov? Strokovnjaki so priporočali višjo.
"Tudi davčno reformo moramo uvajati postopoma. Nekje sem prebral, da je bila v Sloveniji zadnja davčna reforma leta 2006, vseh stvari pa se ne da spremeniti čez noč. Davke urejamo postopoma. V treh letih in upoštevaje danosti naših javnih financ, saj je moja ključna skrb dolgoročna vzdržnost javnih financ. Prepričan sem, da smo kljub javnofinančnim omejitvam pripravili odločne ukrepe za davčno razbremenitev dela, kar bo prineslo višje neto prejemke zaposlenim. Tako se bo delo izplačalo, javne finance pa bodo ostale vzdržne. V dilemi, koliko več ali koliko manj naj damo, smo se odločili, da toliko več, kot dopuščajo javne finance."
Niste prisegali na podobno logiko že pri regresu za upokojence?
"Res je bilo tako in letos smo za upokojence namenili 140 milijonov evrov. Upokojenci so si z minulim delom to zaslužili, osebno bi jim raje dal še več, ampak javne finance nas postavljajo pred dejstva. Potem pa smo slišali očitek Fiskalnega sveta, da bi morali dati na stran še 270 milijonov evrov več. Vlada se je v dilemi, ali naj ta denar vzamemo najranljivejšim skupinam in ga damo na stran, odločila za spodbujanje gospodarske rasti in za socialno in splošno varnost. Prepričan sem, da je ključna dilema Slovenije razvojni preboj."
Ja?
"Potrebujemo pakt za razvojni preboj, izrazit razvojni preboj pa lahko naredijo samo zadovoljni in angažirani zaposleni. Cilj Slovenije je, da dvigne ustvarjeno dodano vrednost na zaposlenega z 42 tisoč evrov na zaposlenega v nekaj letih vsaj na 60 tisoč evrov. Zavedati se moramo, da so naš največji kapital ljudje."
Ali hočemo prehitro preveč? Se ta hip preveč oziramo po tem, kar imajo Avstrijci in Švicarji?
"Primerjamo se seveda lahko. Ampak v Avstriji je dodana vrednost na zaposlenega 85 tisoč evrov, v Švici 140 tisoč evrov. Logično je, da mi, ki imamo trenutno 42 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ne moremo imeti takih plač in blagostanja kot oni. Cilj te davčne reforme in ostalih ukrepov, ki jih predvideva vlada in jih bo uskladila s socialnimi partnerji, je, da bomo blaginjo povečevali, ko se jim bomo približali. Z davčno reformo želimo zaposlene bolje nagraditi, da bodo strokovnjaki in mladi raje ostali v Sloveniji, da bodo raje delali, ker bomo tako lahko ustvarili več. Dobro delo mora biti nagrajeno in se mora izplačati. Ko bomo ustvarili več, bomo več zaslužili - in bomo lahko tudi več trošili. Z davčno reformo želimo narediti slovensko poslovno okolje bolj stabilno, ugodno in predvidljivo in naš trg dela mednarodno bolj primerljiv in zanimiv."
Zakaj rešuje prenizke neto plače z novo davčno reformo spet le država? Ker so za delodajalce plače že tako maksimalne in vsi davki previsoki?
"Zato pa smo mi naredili pravi korak v pravo smer. Država se odpoveduje in davčno razbremenjuje delo, da bodo neto plače zaposlenih višje. Posegli smo v celotno dohodninsko lestvico, dvignili olajšave, znižali davčne stopnje, razširili davčne razrede, razbremenili regres in tudi nagrado za poslovno uspešnost. Poslušali in slišali smo predloge vseh socialnih partnerjev."
Kaj po taki reformni ponudbi pričakujete od podjetij oziroma delodajalcev?
"Ker se je država odpovedala delu davkov, od podjetij seveda pričakujem, da bodo ohranila sedanjo raven bruto plač in da bo pozitivna razlika in s tem višja neto plača pristala pri zaposlenih."
Je to vse?
"Zelo si želimo, da bi delodajalci, seveda v okviru njihovih zmožnosti, izplačali zaposlenim čim višji regres. Ta bo z novo ureditvijo oproščen plačila vseh prispevkov za socialno varnost in za pokojninsko blagajno, hkrati pa bo oproščen dohodnine vse do zneska povprečne slovenske bruto plače, ki je trenutno 1692 evrov."
Če bi se odločili za najvišji neobdavčeni regres, bi delavec dobil 1692 evrov?
"Tako je. Ko se bo delodajalec odločil izplačati regres v višini povprečne plače, bo strošek za delodajalca 1692 evrov - in znesek regresa, ki ga bo prejel zaposleni, prav tako 1692 evrov. Država pa se bo v celoti odpovedala prihodkom. Naj poudarim, da se regres ne bo štel v dohodnino."
Kako pa bo z nagrado za poslovno uspešnost?
"Z dvigom nagrade za poslovno uspešnost s 100 na 150 odstotkov slovenske povprečne plače, kar je v denarju 2400 evrov, želimo podjetjem omogočiti, da bodo svoje najboljše zaposlene lahko dodatno nagradila. Tudi nagrada se ne bo vštevala v dohodnino, nanjo bi plačevali le prispevke. Ravno izvozna podjetja, ki predstavljajo najbolj propulzivni del našega gospodarstva, so si najbolj želela nagrade za poslovno uspešnost. Mi smo jim prisluhnili. Predvidevamo, da bi nagrado za poslovno uspešnost v treh letih dvignili z ene na dve povprečni plači. Gre za pomemben ukrep nagrajevanja zaposlenih, ki delodajalcem omogoča nagrajevanje najboljših zaposlenih, na drugi strani pa je ukrep ugoden tudi za zaposlene, ker je ta znesek oproščen dohodnine."
Regres dobimo vsi, koliko zaposlenih v Sloveniji dobi 13. plačo? Predlani je znašala povprečno 625 evrov, 280.438 zaposlenim jo je izplačalo 10.261 delodajalcev. Zakaj je 13. plača taka redkost?
"Zato pa želimo s tem ukrepom spodbuditi delodajalce, da se bodo v večji meri odločali za nagrajevanje zaposlenih. S to davčno razbremenitvijo nagrade za poslovno uspešnost, v kateri se je država v celoti odrekla plačilu dohodnine, smo prav zato podjetjem stopili nasproti. Upam, da bodo podjetja ponujeno možnost izkoristila v čim večji meri, vendar je odločitev prepuščena njim."
Verjetnost, da bodo prihodnje leto zaposlenim delodajalci množično izplačevali 1692 evrov regresa in še poldrugo povprečno plačo nagrade, je izjemno majhna, mar ne?
"Ne, ne, regres je zakonsko določena kategorija in ga dobijo vsi zaposleni."
Predpisan je minimalni regres.
"Minimalni regres je res predpisan v višini minimalne plače, ki znaša ta trenutek 887 evrov. Država pa se bo odpovedala vsem prispevkom do zneska povprečne plače 1692 evrov, za nameček pa tak regres tudi ne gre v posameznikovo dohodnino."
Če to predlagate, očitno mislite, da podjetja denar za višji regres imajo. Kako bodo podjetja ravnala?
"Vlada podjetjem ne more narekovati, kakšen naj bo regres. Sama se morajo odločiti, koliko ga bodo izplačala. Dobra plat regresa za letni dopust je, da ga dobijo vsi zaposleni in da je znesek regresa v istem podjetju za vse zaposlene enak, delodajalec pa se bo odločil, kolikšen regres lahko glede na poslovno uspešnost da zaposlenim. Upam, da se bodo prav zaradi ponujenih olajšav odločali za čim višji regres."
Radi spomnite, da prihajate iz gospodarstva in ga razumete. Zakaj bi podjetja za regres porabila več, kot zakon predpisuje?
"Delodajalci ves čas trdijo, da želijo bolje nagraditi svoje zaposlene in da so pri nas težava neto plače. Zato smo v predlogih poskrbeli, da podjetjem ni treba zviševati bruto plače, zaposleni pa bodo pri isti bruto plači dobili višji neto, ker se država odpoveduje dohodnini in tudi prispevkom. Podjetjem res ne moremo ukazovati, pričakujemo pa, da se bodo podjetja v čim večji meri odločila za ponujene možnosti. Ne nazadnje je delodajalcu v interesu, da ustrezno nagradi svojega zaposlenega, da bo ta pri delu bolj angažiran, zadovoljen in ga bo delodajalec lahko obdržal. Vloga države pa je, da omogoči podjetjem ugodno in stabilno poslovno okolje, ki je hkrati predvidljivo. Mi vnaprej napovedujemo, kaj pripravljamo, ko bodo ukrepi sprejeti, pa se bodo podjetja odločila, kako bodo delovala. Prepričan sem, da bodo zaznala, kaj jim je država ponudila. Zame je to pravi korak v pravo smer."
Pravi zato, ker bodo zaposleni z več denarja lahko v časih, ko pričakujemo ohlajanje, spodbujali gospodarsko rast, potem ko se bo država odrekla okoli 270 milijonom evrov davkov in prispevkov?
"Tudi zato."
Koliko v tej reformi računate na višje davke za podjetja?
"Napovedujemo najnižjo stopnjo obdavčitve, to je 5-odstotni davek na dohodek pravnih oseb, ki naj bi začel veljati leta 2020. S tem se približujemo številnim državam, ki si prednostno prav tako prizadevajo za uvedbo globalnega minimalnega davka od dohodkov pravnih oseb. Prav tako napovedujemo dvig stopnje davka na dohodek pravnih oseb, nekateri temu rečejo korporativna obdavčitev, s sedanjih 19 na 20 odstotkov v letu 2020."
Zakaj bi predpisali najnižjo obdavčitev?
"Tudi Slovenija tako kot številne druge države podpira francoska prizadevanja za uvedbo minimalnega davka na dohodek pravnih oseb, saj želi preprečiti tekmovanja v zniževanju davkov med posameznimi državami. Mi jo določamo pri petih odstotkih. Hkrati pa želimo spodbuditi podjetja, naj več investirajo v svojo prihodnost in naj bodo razvojno in inovativno usmerjena. Samo takšna podjetja bodo sposobna ustvarjati večjo dodano vrednost. Poleg tega nekatera podjetja v Sloveniji toliko investirajo, da tega davka sploh ne plačujejo, saj z različnimi olajšavami pridejo na ničelno stopnjo. Meni se to ne zdi ustrezno. Številni podjetniki so mi pritrdili, da njim tudi ne. Zato smo se odločili za najmanj pet odstotkov davka. Podobno razmišljajo tudi številne evrske države, kjer znaša ta davek od pet do deset odstotkov. Povedano drugače, spodbujamo podjetja, da čim več investirajo v razvoj in inovacije, saj bodo tako lahko v največji meri izkoristila investicijske olajšave in s tem dosegla nižjo efektivno stopnjo obdavčitve."
Nobenega davka zdaj ne plačujejo predvsem zelo velika podjetja?
"Pravila so enaka za vse."
Kaj bi tak davek pomenil za nekoga, ki že leta posluje s pozitivno ničlo?
"Zdaj bo pač plačal pet odstotkov. V Avstriji vsa podjetja plačujejo pavšal oziroma 1500 evrov davka - tudi če imajo izgubo. Mi pa se prav zaradi podjetji, ki poslujejo negativno, za to nismo odločili, da jih ne bi preveč obremenili. Poleg tega smo vsem podjetjem napovedali, kaj jih čaka v prihodnjih treh letih, da se bodo lahko pri investicijah in koriščenju olajšav prilagodila in prišla do petih odstotkov efektivnega dobička. Večina jih ima pa tako in tako višji dobiček. Povprečna efektivna stopnja obdavčitve dobička v Sloveniji je namreč okoli 13 odstotkov."
Pričakujete, da se bodo podjetja tega davka branila z vsemi štirimi?
"Nisem opazil, da bi se v gospodarstvu nad temi petimi odstotki kdorkoli pretirano pritoževal. Država bi s tem davkom dobila okoli 30 milijonov evrov."
O predlagani obdavčitvi kapitalskih dobičkov posameznikov ste veliko razmišljali, preden ste jo ponudili?
"Že na zaslišanju za ministra sem povedal, da teh dobičkov ne nameravamo obdavčiti v dohodnini, ampak še naprej s končnim davkom. Obresti, dividende, kapitalski dobički in dohodki iz najemnin bodo obdavčeni še naprej cedularno, torej dokončno - in se ne vštevajo v dohodnino."
To je dokončno.
"Tako je. Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov pa v ministrstvu razmišljamo o več alternativah. Eno smo predstavili, vse pa vključujejo tudi prehodna obdobja in pri vseh ohranjamo cedularno obdavčitev. Sedanja ureditev omogoča štiri časovne razrede in po 20 letih imetništva ničelno davčno stopnjo. Alternativno zdaj razmišljamo, da bi ohranili te štiri razrede ali pa bi jih zožili na dve časovni obdobji. Ali bi se torej po desetih letih imetništva obdavčitev s 30 znižala na 15 odstotkov, v naslednjih desetih letih pa potem na nič - ali pa bi 20-letno obdobje razdelili na štiri časovna obdobja in bi ravno tako pristali na ničelni davčni stopnji. Osebno se še najbolj nagibam k zadnjemu predlogu."
Zakaj se vam zdi dvig obdavčitve na 30 odstotkov primeren?
"Avstrijci, s katerimi se radi primerjamo, imajo 27,5-odstotno obdavčitev. Naša zdajšnja, 25-odstotna obdavčitev, je tako resnično ugodna. A videti moramo tudi celotno sliko in slišati na primer OECD, ki nam je povedal, da je kapital pri nas premalo obdavčen. Ukrepe smo torej potrebovali. Najbolj primerno se nam je zdelo, da obdržimo ugoden sistem končne obdavčitve, povečali smo le stopnjo davka za pet odstotnih točk in prilagodili olajšavo za imetnike. Pri sprejemanju ukrepov smo imeli v mislih gospodarstvo, tudi pri najnižji obvezni stopnji davka na dobiček in od morebitnega ohlajanja gospodarstva odvisnem dvigovanju stopnje obdavčitve dobička na 22 odstotkov."
Ostajamo za kapital zasebnikov privlačna država?
"S cedularno obdavčitvijo bomo ostali primerjalno ugodna država. Še vedno je pri nas kapital manj obremenjen, kot je v povprečju v državah OECD, v prihodnjih letih pa bomo videli, kaj še lahko naredimo, odvisno od poslovnega okolja."
Lahko zaradi višje obdavčitve pričakujemo, da bo prihodnje leto naprodaj veliko podjetij?
"Zakaj bi jih prodajali? Saj obstaja tudi lestvica, kako lahko nekdo s 25 odstotkov davka v 20 letih imetništva poslovnega deleža pride na nič davka in ga ne plača. Zdaj ponujamo lestvico s 15 odstotki davka za imetnike po desetih letih lastništva. To je običajni ukrep."
Boste pripravili prehodno obdobje za tiste, ki so denimo imetniki kapitala že 18 let in bi jih sprememba ujela v zadnjem letu obdavčitve?
"Seveda."
Ste se o davčni reformi pogovarjali z delodajalci in sindikati?
"Seveda smo se in se bomo še, tudi na ekonomsko-socialnem svetu. Zagovarjam socialni dialog."
Se ne bojite, da bi ljudje kapital odnesli čez mejo, četudi se ne bi zgodilo z davki še čisto nič?
"To je pričakovano, zato pa želimo prenesti med ljudi pozitivno sporočilo o davčni reformi. Mi delamo za ljudi in naj ponovim, želimo ljudem, ki delajo, večje neto plače. Prepričan sem, da je ta davčna reforma zelo veliko pozitivno sporočilo ljudem. Mi nagrajujemo delo. Vsi zaposleni bodo dobili več in samo delno dodatno obremenjujemo kapital, ker davke izravnavamo. Podjetjem smo pustili svobodno voljo pri nagrajevanju, da ne bi imeli občutka, da jih omejujemo s svojimi lestvicami."
V kakšnih razmerah pa uvajate reformo? Se strinjate s pisci Gospodarskih gibanj, da imamo ohlajanje gospodarstva že debelo leto predvsem v glavah, saj medtem naše gospodarstvo raste?
"Med finančnimi ministri evroskupine, s katerimi se srečujem vsak mesec in katerih srečanj se udeležuje tudi predsednik ECB, prevladuje mnenje, da se rast ohlaja in da bi posamezne države lahko padle v tehnično recesijo. A nemški finančni minister je prav te dni zatrdil, da Nemčija ne bo med njimi, saj se razmere pri njih izboljšujejo. Tudi sam v letošnjem in prihodnjem letu na obzorju ne vidim krize. Opažam ohlajanje in tudi zniževanje stopenj gospodarske rasti. Predvsem pa me preseneča, da so še pred nekaj meseci veliki optimisti v tako zelo kratkem času postali veliki pesimisti."
Tudi sami ste lani, zlasti ko je vlada dvigovala plače uslužbencem in povprečnine občinam, bolj opozarjali kot bodrili, mar ne?
"Ko smo lani pisali prvi osnutek proračunskega načrta, sem bil res zadržan. Nekateri so mi takrat celo rekli, da sem pesimist, danes pa mi ti isti pravijo, da sem optimist. Sem realen optimist! Z mislijo na jutri!"
Je pomembno, ali je človek pri pripravi proračunov javnih blagajn optimist ali pesimist?
"Za gospodarstvo, proračun in ekonomske ukrepe velja, da jih ni mogoče delati z danes na jutri. Če pade v vodo veliko naročilo v avtomobilski industriji, zaradi tega ne morem napisati novega proračuna. Pri pripravi proračunov moramo slediti rasti, ki jo napoveduje Urad za makroekonomske analize in razvoj, lani smo upoštevali ocene iz jesenske analize, ko bo urad pripravil spomladansko napoved, bomo upoštevali slednjo. In lahko se zgodi, da bo takrat ocena rasti nekoliko nižja. Pred dnevi je Mednarodni denarni sklad ocenil, da bo gospodarska rast pri nas letos 3,4-odstotna."
Je neutemeljeno govoriti, da smo v recesiji?
"Dajte no, seveda nismo v recesiji. Definicija recesije je negativna gospodarska rast v dveh zaporednih četrtletjih, ta hip pa je gospodarska rast pri nas več kot 3,5-odstotna in je ena najvišjih v evroobmočju. Da ne boste dobili občutka, da me je optimizem zanesel, naj takoj povem, da se popolnoma zavedamo sprememb v mednarodnem in domačem poslovnem okolju. Tako jaz kot minister in tudi vlada. Po osmih letih rasti se gospodarstvo malo ohlaja in Slovenija ima zdaj v povprečju dvakrat višjo rast od povprečja v državah evroobmočja. Trend rasti pa? Ta se povsod obrača navzdol."
Vi ste skratka prepričani, da s tako davčno reformo ne delite bonbončkov oziroma da državi čez čas ne bodo manjkali za nujne izdatke prav ti davki, kar se nam je pred prejšnjo krizo že zgodilo?
"Res sem pristaš logike, da naj tisti, ki dela, zasluži več kot tisti, ki leži na kavču. Želimo nagraditi zaposlene. Te, ki delajo. Ti plačujejo tudi pokojnine in socialne prispevke. To je teh 850 tisoč ljudi, še posebej tistih 600 tisoč v gospodarstvu. Te smo imeli v mislih pri reformi. Pa ne zaradi tega, ker sem bil sam 20 let menedžer, ampak ker mislim, da je prav, da na ta način spodbudimo domačo potrošnjo. Pričakujem namreč, da se bo zaradi ohlajanja mogoče izvoz za malenkost znižal, mi pa želimo nadoknaditi te desetinke morebitnega upada v bruto domačem proizvodu z rastočo domačo potrošnjo. Podobno razmišljajo vsi moji kolegi finančni ministri in tudi Američani in Kitajci. Pri tem pa ni nepomembno, da smo mi s povprečno stopnjo rasti v tej družbi celo nad zlato sredino."
Bi lahko rasli še hitreje?
"Mislim, da bi lahko. Ne verjamem tistim, ki so mi pred pol leta trdili, da se gospodarstvo pregreva, zdaj pa, da bo kriza." Najbrž imajo tak občutek. Vi ne daste nič na občutke?
"Več dam na izračune in izkušnje. Seveda so pomembni tudi občutki, še bolj pomembno pa je, da razumeš, kako deluje gospodarstvo, kakšno je poslovno okolje in kako v različnih delih sveta določen del ekonomije raste, medtem ko se drugje ohlaja. Mi smo le zelo vpeti v mednarodno okolje. In vplivi sprememb so zdaj hitrejši, predvsem pa jih majhna gospodarstva čutijo bolj kot velike ekonomije. Tudi zato je moj prvi cilj javnofinančna stabilnost države."
In jo ohranjate tudi s temi davčnimi predlogi? Številni bi zdaj pustili davke pri miru, predvsem pa ne bi toliko sprotno trošili, da ne bi spodbujali krize?
"Saj s porabo ne spodbujamo krize. Opažam, da tudi Fiskalni svet ni izpostavil, da smo se v zadnjih desetih letih zadolžili za 25 milijard evrov, da smo poplačali proračunske primanjkljaje. V omenjenih letih je bil primanjkljaj različen, znašal je celo 14 odstotkov BDP. Zdaj je presežka po ESA metodologiji za 0,55 odstotka in Fiskalni svet ocenjuje, da ga je za 270 milijonov evrov premalo. Tehnično sledenje statičnim normativom je v redu, a gospodarstvo je dinamično. Zato smo razmišljali, ali teh 270 milijonov evrov potegniti iz obtoka - ali z njimi spodbuditi gospodarstvo in pomagati socialno šibkim. Veliko teh izdatkov smo podedovali, denimo 308 milijonov evrov za plače javnih uslužbencev. Ponavljam pa, da sem trdno vztrajal pri našem cilju, da mora imeti Slovenija proračunske presežke. Ne le letos, tudi v 2020. in v naslednjih dveh letih. In da mora zniževati dolg."
Koliko bolj varni bomo, če bo v bruto domačem proizvodu dolg slovenske države padel na maastrichtskih 60 odstotkov? Še vedno bomo dolžni 32 milijard evrov, pet na račun sanacije bank.
"Koliko bolj varni pa bomo, če bomo dali 270 milijonov evrov na stran?"
Mogoče vam bo kdo odgovoril. Kaj pa pravijo evropski finančni ministri o fiskalnem pravilu? Da je še super varovalka ali se je formula izpela?
"Pri nas ni prišlo toliko do izraza, a za evroskupino je glavna skrb javni dolg. Skoraj vse evropske države so prezadolžene, stare članice bistveno bolj od novih. Grčija za 180 odstotkov BDP, Italija za 130, Francija je že pri 100 odstotkih. Mi smo torej ena redkih držav, ki javni dolg zmanjšuje, letos na 66 odstotkov BDP, v naslednjih letih bomo pri dovoljenih 60 odstotkih, kar naj bi bil cilj vseh držav. Tako kot je cilj vseh fiskalno pravilo. Zato ponavljam, da imam še drugi cilj, zniževanje javnega dolga. Pri tem smo prvi ali drugi v Evropi. Najbolj uspešni smo pri zniževanju dolga v BDP, ne v absolutnem znesku, ki ga uspešno refinanciramo. Ampak mi se še s tem ne znamo pohvaliti. Če smo najboljši v Evropi, nas začne takoj žreti, to je pa prociklično. Ampak saj to velja za vseh 19 evrskih držav."
Nam zaupate še nekaj kratkih odgovorov? Bo inflacija rasla? Ste zato spet predlagali usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav?
"Valorizacija je logičen ukrep, da zavezanec ne pade v past dveh evrov razlike med mejami zneskov v razredih. Kolikor zrastejo življenjski stroški, za toliko se razredi pomikajo navzgor. Tudi sistem bo bolj stabilen."
Vas skrbi staranje Slovencev?
"Smo ena najhitreje starajočih se ekonomij v državah OECD. Zelo me skrbi."
Podjetniki bodo pogrešali v reformi socialno kapico, nižje prispevke...?
"Pričakujem, da bodo z davčno reformo zadovoljni sindikati in tudi delodajalci. Sam bi si želel ponuditi še več, a moramo počakati na morebitne spremembe v poslovnem okolju in predvsem upoštevati, da proračun vzdrži, kolikor vzdrži. To so prvi ukrepi, letos bi si želel, da bi startali z višjim regresom - in čeprav se bo vsak odločil sam, kako ga bo zapravil, bi bil zelo zadovoljen, če bi ga čim več porabili v Sloveniji, saj bo domača potrošnja tako višja, kar bo vplivalo na gospodarsko rast."
Prodaja Abanke?
"Je ne smem komentirati, ker gre za cenovno občutljivo informacijo."
Ste veliko med ljudmi? Vas, ko vas srečajo, hvalijo, tožijo, kaj vse ne štima, jamrajo?
"Rad sem med ljudmi. A zame je ključno, da s sodelavci izvedemo napovedane ukrepe, za katere mislim, da so dobri za to državo in za njene prebivalce, seveda v mejah finančne stabilnosti."
Vam stoji predsednik vlade Marjan Šarec trdno ob strani?
"Vse ukrepe predstavim, tudi vladi. In z rebalansom vred so bili do zdaj sprejeti soglasno. Stališče vlade je bilo do zdaj enotno - in upam, da bo tako tudi v bodoče."
Kaj vas je v času, odkar ste minister, najbolj pozitivno presenetilo?
"Pozitivno?"
Ja, danes sije sonce, ne bova o negativnostih, mar ne?
"Dokaj pozitivno me je presenetilo, da smo pravzaprav v precejšnji meri primerljivi z ostalimi evrskimi državami, da imamo nekatere stvari tudi zelo dobro urejene, da denimo vodimo v zmanjševanju javnega dolga. Kljub vsemu imamo tudi zelo solidno gospodarsko rast, dokaj dobro blaginjo, socialno varnost in tudi socialni mir. Preseneča me le, da sami tega velikokrat ne prepoznamo in nam morajo to drugi povedati, četudi se strinjam, da je vedno in povsod prostor za izboljšave. Vedno smo lahko boljši in še boljši. Mogoče pa bi lahko bili bolj samozavestni in bi se kdaj s tistim, kjer smo dobri, tudi pohvalili, kjer smo slabši, pa bolj potrudili."
