vestnik

(INTERVJU) Kustečeva: "Kot ministrica in tudi kot Simona menim, da je prav, da smo se odločili, da za vse učence in dijake velja enako"

Majda Horvat, 8. 11. 2020
Bobo
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec. Foto Bobo
Aktualno

Glavni razlog za enotedensko podaljšanje počitnic za osnovnošolske otroke so bila ob neugodni epidemiološki sliki tudi obvestila ravnateljev vrtcev in osnovnih šol ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da primanjkuje kadra zaradi okužb in da bodo v tem trenutku težko zagotovili vzgojno-izobraževalno delo.

V nasprotju s tem pa so ravnatelji srednjih šol sporočali, da si podaljšanja počitnic ne želijo, ker da so na pouk na daljavo dobro pripravljeni, nadomeščanje pa bi bilo za vse prenaporno. Na osnovi teh pozivov in predvidevanj ter aktualnih podatkov o naraščanju števila okužb s koronavirusom je vlada določila, da se jesenske počitnice za osnovnošolske otroke podaljšajo do konca tega tedna, torej do 8. novembra, vendar šolsko leto zato ne bo podaljšano.Takšna odločitev je bila pri šolnikih sprejeta v veliki meri z odobravanjem, a je neprijetno presenečenje sledilo v četrtek, ko je ministrica Simona Kustec na tiskovni konferenci sporočila, da se pouk po končanih podaljšanih počitnicah nadaljuje, a bo šolanje za vse potekalo od doma. Ministrici smo postavili nekaj aktualnih vprašanj s področja šolstva. 

Na osnovi katerih ugotovitev je vlada 15. oktobra sprejela sklep, da se šole zaprejo za učence višjih razredov osnovne šole, dijake in študente? Sami ste namreč pred tem ugotavljali, da razmere glede deleža okuženih na področju vzgoje in izobraževanja niso alarmantne. 

»Ves oktober se je splošna epidemiološka slika v državi zelo slabšala in žal se je to izražalo tudi na šolskem in takoj za tem tudi vrtčevskem polju. Samo za lažjo predstavo – v tednu, ko smo prešli na učenje na daljavo, je bilo v sredo okoli 800 okužb dnevno, teden dni kasneje 1800, 28. oktobra pa že 2800. Podobno strmo je rastlo tudi število okužb med zaposlenimi v osnovnih šolah in vrtcih ter pri dijakih, ko je bil pouk še v šolah. Dobivali smo tudi številna pisma ravnateljev, da v danih razmerah ne morejo zagotoviti dela ter prosijo za podaljšanje počitnic. Verjemite mi, da takoj ko se bo slika epidemiološko in z zdravstvenega vidika zaposlenih izboljšala, nadaljujemo pouk, idealno po modelu B.«


Zakaj se učenje na daljavo uvaja tako na tistih šolah, kjer na primer v razredu sedi na varni razdalji deset dijakov, kot tudi na šolah, kjer število učencev presega prostorske možnosti šole za izvajanje preventivnih ukrepov?
»Ker nam ustava narekuje, da morajo imeti vsi otroci v naši državi enake možnosti za izobraževanje in da je skrb države, da to omogoča. Na neki način gre tukaj tudi za solidarnost, za razumevanje in pomoč tistim, ki so v večjih stiskah, kot smo sami.«

otrok, koronavirus, šola, pouk, dom
Profimedia
Fotografija je simbolična


Ali ste kot ministrica morda zagovarjali regijski pristop pri uvajanju ukrepov v sistemu šolstva glede na epidemiološko sliko, kakor je to veljalo nekaj časa za gibanje med regijami?
»Nisem. Kot ministrica in tudi kot Simona menim, da je prav, da smo se odločili, da za vse učence in dijake velja enako, da ne delamo razlik med njimi že v izhodišču. Ne bi bilo npr. pošteno, če bi šli nekateri dijaki na maturo z več ali drugačnim načinom šolanja kot njihovi vrstniki.«


Na šoli s približno 600 učenci je za učenje na daljavo kar 40 učencev potrebovalo računalnik. Kako bo ministrstvo pomagalo šolam zaradi ponovnega učenja na daljavo, glede na to, da imajo s tem še vedno veliko težav?
»Šole imajo na voljo računalniško opremo, ki jo lahko izposodijo tistim učencem in tudi učiteljem, ki je nimajo. Pomembno pa je, da tako starši kot učitelji s tovrstnimi potrebami šolo seznanijo.«

murska-sobota, osnovna-šola-2, prvi-dan-šole
Jure Zauneker/Vestnik.si
Za učence in dijake bo šolanje po podaljšanih počitnicah potekalo od doma.

Ali ima ministrstvo sploh pregled, koliko učencev in v katerih okoljih še vedno nima možnosti za učenje na daljavo? V pomurski regiji so območja, kjer ni hitrih internetnih povezav, in tudi družine, ki vsem otrokom ne morejo zagotoviti računalnika ali mirnega kotička, kjer bi se lahko učili.
»Ministrstvo je v času izrednih ukrepov, torej epidemije spomladi letos, zagotovilo računalnike in mobilne internetne povezave za učence in dijake, za katere so šole sporočile, da jo potrebujejo za izobraževanje na domu. Če so glede tega še vedno težave, so bile šole naprošene, da nam to sporočijo, in to rešujemo z njimi individualno.«


Ali je pri zapiranju šol upoštevan negativni učinek tega na gospodarstvo, neposredno glede nabav na primer živil in posredno prek staršev, ki bodo razpeti med delovnimi obveznostmi in skrbjo za otroke?
»Tudi zato, da tega učinka ne bi bilo, smo se odločili za začasen ukrep šolanja na daljavo in za to, da otroci od 1. do vključno 5. razreda pouk obiskujejo v šoli in gredo njihovi starši lahko na delo. Zavedamo se namreč, da ti otroci glede na starost ne morejo biti doma brez varstva, prav tako lažje usvajajo znanje ob razlagi v šoli. Prav s tem razlogom smo imeli, dokler je bilo izvedljivo, odprte vse vrtce, ta hip pa omogočili izjemo, da lahko župani glede na oceno lokalnih potreb dovolijo odprtje vrtca za izvajanje nujnega varstva kljub zahtevnim epidemiološkim razmeram.«


Kaj pravite o predlogu sindikata, da bi ob veliki obremenjenosti učiteljev in pomanjkanju kadra v delo na šolah pritegnili – posebej zdaj zaradi učenja na daljavo – študente pedagoških smeri?
»Tej zahtevi, ki smo jo dobili tudi od številnih šol, smo prisluhnili in v že veljavnem petem protikoronskem zakonskem svežnju uvedli ukrep t. i. suplentov, ki lahko strokovno usposobljeno pomagajo v primeru pomanjkanja kadra. Pravilnik o tem sem že podpisala pred dobrim tednom in verjamem, da bo ukrep hitro in uspešno zaživel.«

simona kustec pl6_result
Bobo
"Kot ministrica in tudi kot Simona menim, da je prav, da smo se odločili, da za vse učence in dijake velja enako, da ne delamo razlik med njimi že v izhodišču. Ne bi bilo npr. pošteno, če bi šli nekateri dijaki na maturo z več ali drugačnim načinom šolanja kot njihovi vrstniki."

Lani je dvojezično šolstvo praznovalo 60 let obstoja, ob tem pa je vznikla tudi razprava glede ponovne presoje ustreznosti zdajšnjega modela dvojezičnega izobraževanja. Na njegove pomanjkljivosti so opozarjali tako pripadniki madžarske manjšine kot večinskega naroda. Ali bi ob vašem obisku v Lendavi, ki je bil napovedan za sredino oktobra, a potem zaradi razmer odpovedan, to vprašanje načeli tudi na napovedanem srečanju z ravnateljicami in ravnatelji teh šol?
»S temi vsebinami sem se seznanila že v vlogi znanstvenice, ko smo pred kakšnimi desetimi leti ocenjevali rezultate pilotnega projekta, ki je bil kasneje podlaga za spremembo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. V obdobju političnega in sedaj predvsem ministrskega dela opažam, da je tako v pravnem kot tudi pri vsakodnevnem delovanju tem vsebinam treba namenjati skrbno pozornost, saj so za obe vključeni strani razumljivo zelo občutljive. Narodni manjšini je treba zagotavljati posebne pravice, a nikakor ne na račun oziroma za ceno večine. Spoštovanje, razumevanje in solidarnost so tudi pri tovrstnih primerih ključni. In da, prav o vsem tem bom takoj, ko bo to zopet možno, osebno prisluhnila na obisku dvojezičnih šol.«


Vse manj učencev v šolah tako na območju, kjer živi manjšina, kakor na podeželju vzbuja skrb. Kako bo ministrstvo v prihodnje podpiralo ohranjanje malih šol?
»Sama sem velika zagovornica ohranjanja malih šol. Tako ohranjamo aktivno srce in dušo majhnih podeželskih krajev in lahko pripomoremo k temu, da v njih ostaja življenje. Prav tako pomembno zaščito dajejo mednarodne in nacionalne zakonske obveznosti, po katerih je država skupaj s pristojnimi občinami zavezana skrbeti za obstoj javne mreže vrtcev in šol za obe narodni skupnosti.«


Ministrstvo, ki ga vodite, je dobilo za prihodnje leto dodaten denar. Za kaj bo namenjen?
»
Ministrstvo je za prihodnje leto prejelo 152 milijonov evrov več proračunskih sredstev kot letos. Denar bo namenjen investicijam in sofinanciranju občinskih, šolskih in športnih naložb. S prihodnjim septembrom bomo staršem omogočili brezplačni vrtec za drugega otroka, kar morajo sedaj potrditi še v parlamentu. Pomembno povečujemo vlaganja v znanost. Načrtuje se tudi, da bomo imeli po dolgih letih vnaprej dovolj sredstev za izplačilo plač zaposlenim v šolstvu, česar do sedaj ni bilo. In seveda, kar je za vaše okolje še prav posebej pomembno, povečujemo tudi sredstva za področje šolstva narodnosti.«