Direktorica družbe Roto Slovenija Nuša Pavlinjek Slavinec je ena od letošnjih nagrajencev Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Družba, ki jo vodi, je del mednarodno uspešne skupine Roto, v kateri je že 18 podjetij in ima 550 zaposlenih.
Vaš oče in ustanovitelj skupine Roto Štefan Pavlinjek pravi, da so v družinskih podjetjih zadeve urejene, saj je tudi odnos vodstva do lastnine družbe drugačen. Kako sami vidite delo v družinskem podjetju?
»Na splošno so družinska podjetja bistveno bolj stabilna in dolgoročno naravnana v primerjavi s podjetji, ki so v lasti skladov ali več lastnikov. Zato je tudi zaupanje naših poslovnih partnerjev na bistveno višji ravni, kar se je pokazalo v času, ko je dobavljivost materialov težja. Družinska podjetja imamo dolgoročne in prijateljske odnose z dobavitelji, zato smo material dobili pravočasno. Cene so seveda odvisne od borznih tečajev, ponudbe in povpraševanja, a motenj v dobavah nismo občutili. Opažamo, da je tudi zaupanje kupcev do tovrstnih podjetij večje. Družinske vrednote, kot sta zaupanje in zanesljivost, prenašamo v poslovanje in tudi med partnerje. Na dolgi rok se to vsekakor obrestuje.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura je bila na tekmi s Koprom oškodovana. V prvi ligi se sodniki ne smejo učiti, ampak morajo soditi najboljši, je jasen Skomina
Tako kot vsak ponedeljek po aktualnem krogu v Prvi ligi Telemach, so tudi sinoči v oddaji Pod prečko analizirali nekatere sodniške odločitve. Nekdanji sodnik Damir Skomina se je v rubriki Sodniški kotiček dotaknil tudi dogajanja v Fazaneriji, na tekmi med Muro in Koprom.
Vam pri vodenju družbe očetov nasvet še pride prav ali želite predstavniki mlajših generacij v podjetju delati predvsem po svoje?
»Obseg našega poslovanja je tako velik, da včasih vsi skupaj komaj zmoremo. To sodelovanje je treba vzeti kot priložnost za združitev različnih mnenj in znanj. Tudi moški in ženske različno razmišljamo, zato je ta sinergija boljša, kot če bi odločitev sprejela dva moška ali dve ženski. Tako v družini kot v podjetju vedno iščemo najboljšo pot, da bi dosegli rezultate v skladu s cilji.«
Podjetja se zaradi posledic epidemije in vojne v Ukrajini spopadajo z visokimi cenami energentov. Kako lahko ravnajo v tej situaciji, da bi to čim manj občutila?
»Rast cen je treba videti tudi širše. V Nemčiji, kjer imamo prav tako podjetje, je cena električne energije še vedno dvakrat višja kot v Sloveniji. Naši nemški konkurenti imajo torej s tega vidika bistveno višje proizvodne stroške. Potencialni konkurenti so še vedno podjetja z Daljnega vzhoda in iz ZDA, ampak menim, da so po epidemiji vsi začeli dajati prednost domačim dobaviteljem. Svoje je naredila še cena transporta, ki je na neki način zaprla trg. Prednost domačih dobaviteljev tako zdaj res gre v prid evropskim proizvajalcem. A z naraščanjem cene inputov so morale naraščati tudi cene izdelkov. Hvala bogu je povpraševanja veliko in prodaja kljub dvigu cen ne pada. Si pa vsi iskreno želimo čimprejšnje umiritve razmer.«
Kateremu segmentu izdelkov, ki jih proizvajate, namenjate trenutno največ pozornosti?
»Na področju ekologije in gradbenih izdelkov še vedno dosegamo zelo pozitiven trend in dvoštevilčno rast. V gradbeništvu se bo verjetno v prihodnosti ta trend nekoliko spremenil, na področju ekoloških izdelkov, prav tako na področju energetike pa pričakujemo nadaljevanje pozitivnih trendov.«
Roto je kljub uspehom v lokalnem okolju še vedno sprejet kot domače, prekmursko podjetje, čeprav je že zdavnaj prerasel okvire regije ali države. Kako se spoprijemate z različnimi poslovnimi praksami v različnih delih sveta?
»Vedno je dobro sodelovati z lokalnim partnerjem, ki pozna tamkajšnje načine poslovanja, strukturo povpraševanja in distribucijske kanale. Tako lahko bistveno prej prodreš na trg, kot če to skušaš storiti sam. Sami se držimo hišne formule, da ko na določenem trgu dosežemo milijon evrov prometa, začnemo razmišljati o ustanovitvi lastne podružnice. Nato ustvarimo tam lastno ekipo na področju komerciale in tehnične podpore, z lastnimi skladiščnimi in pisarniškimi prostori. V povprečju osvojimo letno tri nove trge, kjer investiramo v skladu z dinamiko poslovanja na posameznem trgu. Hkrati ugotavljamo, da tudi v primeru potenciala na določenem trgu, se ta ne razvija, dokler tega države ne spodbujajo z zakonodajo ali subvencijami. Naše izdelke smo na primer razstavljali tudi v Braziliji, kjer so bili nad njimi vsi navdušeni, a nihče ni bil pripravljen kupiti čistilne naprave ali rezervoarja za vodo, saj so navajeni tako živeti, da varčujejo z vodo, tudi če to pomeni, da jim čez dan včasih vodo zaprejo. A ko vlagamo na takšnih nezrelih trgih, smo tam prvi in pri tem spreminjamo tudi navade ljudi in jih na neki način učimo prednosti naše tehnologije. Ko pa tak trg dozori, si v prednosti, saj si že tam in lahko pridobiš največji tržni delež.«
V podjetju ste vedno dajali velik poudarek raziskavam in razvoju. Kako na tem področju sledite trendom?
»Pred kratkim smo sodelovali na sejmu IFAT v Münchnu in čisto vsi naši razstavljeni izdelki so bili plod razvoja v zadnjih dveh letih, medtem ko je konkurenca razstavljala tisto, kar so razvili pred epidemijo. Mi dihamo s trgom in vsa povpraševanja jemljemo resno. Če kaj prepoznamo kot pravi signal s trga, gremo tudi v razvoj novega izdelka. Zdaj razvijamo nove čistilne naprave, ki bodo takšne oblike, da jih bo šlo dvakrat več v ladijski zabojnik. Vedno želimo, da je vsaka nova generacija naših izdelkov bistveno boljša od prejšnje in tudi od vse konkurence na trgu. Inovacije so tiste, ki ločijo vodje od sledilcev.«
Kako pa se prilagajate novim pristopom v marketingu, kjer vedno pomembnejšo vlogo igrajo družbena omrežja?
»V našem puconskem obratu je povprečna starost zaposlenih 34 let. Mladi so naklonjeni novim medijem in novim marketinškim kanalom. Leta 2019 smo vzpostavili lastno spletno trgovino, že od leta 2015 smo prisotni tudi v drugih spletnih trgovinah, tudi na Amazonu in eBayu. Ravno tako smo prisotni na družbenih omrežjih, kjer strankam tudi svetujemo glede vzdrževanja opreme ali kako izbrati pravi izdelek. Danes že okoli 60 odstotkov strank dobi prvo informacijo o našem poslovanju na družbenih omrežjih.«