vestnik

Iz Bukovniškega jezera izpustili vodo. S sanacijo vsaj 50 let varni pred poplavami

Majda Horvat, 21. 10. 2021
J. K.
Pregrado oziroma jez bodo začeli odstranjevati, potem ko se bosta dno jezera in nasip nekoliko posušila, to bo trajalo predvidoma mesec dni. Po napovedih bi kotanjo z vodo ponovno napolnili do sredine leta 2022, bo pa to precej odvisno od padavin.
Aktualno

Ostala prazna kotanja. Na dnu našli tudi rake in školjke.

Bukovniško jezero je ostalo brez vode. Izpraznili so ga zaradi sanacije jezu, saj je v enem delu začel junija letos občutno prepuščati vodo. Zaradi nevarnosti, da bi popustil, so ga obtežili z vrečami peska, notranji pritisk pa že takrat zmanjšali z izpuščanjem vode in znižanjem vodne gladine za pol metra.

Jezero so začeli prazniti v torek, 12. oktobra, najprej so zniževali gladino po centimeter na uro, nato pa so izpuščanje vode pospešili, tako da so ribiči, člani Ribiške družine Lendava, lahko v nedeljo polovili ribe in jih nato prepeljali v druge ribolovne vode.

bukovniško-jezero, jezero, dron
J. K.
Pregrado oziroma jez bodo začeli odstranjevati, potem ko se bosta dno jezera in nasip nekoliko posušila, to bo trajalo predvidoma mesec dni. Po napovedih bi kotanjo z vodo ponovno napolnili do sredine leta 2022, bo pa to precej odvisno od padavin.

»Dela se bodo izvajala tako, da bo izvedena sanacija zagotavljala varnost pred poplavami vsaj petdeset ali šestdeset let in da bomo lahko mirni tako okoliški prebivalci kot tudi mi, ki ta vodni objekt vzdržujemo,« je ob začetku postopka sanacije dejal Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode v Murski Soboti. Sanacijska dela, ki bodo zajemala postavitev nove pregrade, obnovitev stolpa in postavitev nove zapornice, bo izvedlo podjetje Pomgrad VGP, ki kot koncesionar Direkcije za vode tudi skrbi za vzdrževanje jezera oziroma vodnega objekta. Vrednost projekta je 550 tisoč evrov, sredstva so zagotovljena iz vodnega sklada, izvajalec pa mora dela izvesti predvidoma do konca leta.

bukovniško-jezero, jezero, dron
J. K.
Pregrado oziroma jez bodo začeli odstranjevati, potem ko se bosta dno jezera in nasip nekoliko posušila, to bo trajalo predvidoma mesec dni. Po napovedih bi kotanjo z vodo ponovno napolnili do sredine leta 2022, bo pa to precej odvisno od padavin.

Dno se bo sušilo en mesec 

Pregrado oziroma jez bodo začeli odstranjevati, potem ko se bosta dno kotanje in nasip nekoliko posušila, to pa bo trajalo predvidoma mesec dni. Za novi jez bodo uporabili neprepusten ilovnat material, ki ga imajo odloženega na območju Gornje Radgone in je ostal po sanaciji tamkajšnjega visokovodnega nasipa ob Muri, ki jo je prav tako izvedla Direkcija za vode.

bukovniško-jezero, jezero, dron
J. K.
Člani Ribiške družine Lendava so v nedeljo izvedli izlov skoraj sedmih ton rib, te so nato z golimi rokami razdelili za prevoz v druge vode, ob tem pa pritegnili precej pozornosti obiskovalcev jezera.

V primeru intenzivnih padavin se bo voda iz jezera, tako kot sedaj, stekala v potok, v času sanacije iztočnega objekta in pregrade pa bo speljana mimo izpustnega objekta jezera. »Vsekakor bomo spremljali vremensko napoved in upoštevali vremenske razmere, saj drugače sanacijskih del ni možno opraviti,« je pojasnil Andrej Biro, direktor podjetja Pomgrad VGP.

Obstoječi nasip bodo odstranili v celoti in na istem mestu iz kakovostnejšega materiala zgradili novega. Znotraj njega bo od vrha do zadosti trdne podlage (približno štiri metre) zbito glineno jedro, široko predvidoma dva do pet metrov. Izvedbo bodo na terenu prilagajali sproti tudi glede na geomehanske okoliščine.

_DSC5254
Jure Zauneker
Člani Ribiške družine Lendava so v nedeljo izvedli izlov skoraj sedmih ton rib, te so nato z golimi rokami razdelili za prevoz v druge vode, ob tem pa pritegnili precej pozornosti obiskovalcev jezera.

Iz mulja bodo naredili biotop

V tem sklopu del pa se ne bo izvajalo čiščenje jezerskega dna in zbiranje mulja. To bodo opravili prihodnje leto, denar za to bo Direkcija za vode zagotovila iz sklada, namenjenega rednemu vzdrževanju.

Mulja ne bodo odvažali nikamor, saj bi bilo za to treba prej izvesti dolgotrajne okoljske postopke, kar bi tudi zamaknilo začetek sanacije. Mulja je v povprečju do pol metra višine, ponekod tudi več. V načrtu je, da bi iz njega ustvarili neki otok ali polotok kot prostor za vodni biotop, torej življenjski prostor vodnih in obvodnih živali ter rastlinja. V majhnem delu Bukovniškega jezera so to naredili že zdaj, s tem ko so zadržali nekaj vode z namenom, da se ohrani del življenjskega prostora za živali.

bukovniško-jezero, jezero, dron
J. K.
Bukovniško jezero

»V sodelovanju z ribiči tudi po nedelji pobiramo školjke in druge organizme po dnu jezera,« je še dejal Biro. Ker školjke v potokih ne preživijo, jih bodo preselili tudi v okoliške gramoznice.

dobrovnik, bukovniško-jezero
Jure Zauneker
Člani Ribiške družine Lendava so v nedeljo izvedli izlov skoraj sedmih ton rib, te so nato z golimi rokami razdelili za prevoz v druge vode, ob tem pa pritegnili precej pozornosti obiskovalcev jezera.

Opazovalnica na stolpu? 

»Pomembno je, da se začeta sanacija izvede čim bolj celovito, torej tudi s sanacijo vtokov v jezero, in da se v jezero vrne življenje. Ne gre samo za ribe, ampak tudi za školjke, rake, želve in ptice, ki pomenijo pravo živalsko bogastvo in tudi kažejo, da je naše Bukovniško jezero eno od najbolj čistih, zdravih in ekološko sprejemljivih jezer,« je poudaril župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar.

Občina si bo zato prizadevala, da se ob že načrtovanih sanacijskih delih izvedejo še dodatni posegi, kot sta poglobitev dna v sredini kotanje in ureditev zadrževalnika ali dveh nad jezerom z namenom, da se voda v potoku Bukovnica, ki polni jezero, kaskadno ureja od naselja Bukovnica do izliva v jezero. S tem bi pomembno prispevali k nadzoru in zadrževanju zalog vode, s prelivanjem te pa bi zadrževali ilovico ter odpadno listje in vejevje iz okoliških gozdov, kar se zdaj steka v jezero in ustvarja mulj.

dobrovnik, bukovniško-jezero
Jure Zauneker
Člani Ribiške družine Lendava so v nedeljo izvedli izlov skoraj sedmih ton rib, te so nato z golimi rokami razdelili za prevoz v druge vode, ob tem pa pritegnili precej pozornosti obiskovalcev jezera.

Občina, ki ves čas sodeluje z Direkcijo za vode pri dogovorih o načinu sanacije jezera, bo izvajalcu del zagotovila prostor za odlaganje odvečne zemljine, poskrbela bo tudi za varovanje območja in nemoteno izvajanje dela, kajti pri ljudeh obstaja veliko zanimanje za potek sanacije jezera.

Za občino je sprejemljiv tudi predlog, da se nakopičeni mulj uporabi za oblikovanje naravnega habitata živalskih vrst, še pravi dobrovniški župan, seveda pa bo treba najprej ugotoviti, ali ga vendar ni preveč. »Z zavodom za okolje in turizem že tudi razmišljamo, da po izvedeni sanaciji na novo uredimo okolico jezera. Za obiskovalce bi postavili drugačne klopi, stolp z zapornico, ki je namenjen kontroli vodostaja v jezeru, pa bi lahko postal tudi opazovalnica za ptice in ustvarjanje fotografskih posnetkov,« je razkril Kardinar.

Na 7 hektarjih, do 3,5 metra globoko 

Bukovniško jezero se razprostira na površini sedmih hektarjev in je v najglobljem delu globoko 3,5 metra.

Nastalo je kot akumulacijsko jezero, nasip so zgradili ročno v začetku 50. let prejšnjega stoletja z namenom ojezeritve potoka Bukovnica in da bi se obvarovali pred visokimi pomladnimi vodami, v času suše pa bi vodo uporabili za namakanje polj, a se to ni nikoli zgodilo.

Jezero so zadnjič izpraznili med letoma 1996 in 1997.

Leži na območju Krajinskega parka Goričko, zanj velja režim Natura 2000, z ribjim življem gospodari Ribiška družina Lendava, lastnica zemljišča pa je Občina Dobrovnik. Ta tudi vlaga v infrastrukturo ob njem z namenom spodbujanja turizma.