Oktobra bo državni zbor po hitrem postopku odločal o noveli zakona o osebni asistenci. Spremembe so se pripravljale dlje časa in bodo močno posegle predvsem v izvajanje te pomoči, v prihodnje pa naj bi se na novo pretresala tudi upravičenost do te storitve. Vlada je predlog novele zakona sprejela konec junija.
Pomurje po številu uporabnikov izstopa
Pomurska regija po številu uporabnikov storitev osebne asistence močno izstopa, zato bodo tudi spremembe prizadele velik krog ljudi. Do osebne asistence je upravičenih 366 ljudi, uveljavlja jo 345 uporabnikov, ki imajo zagotovljenih od 30 do 168 ur pomoči osebnih asistentov na teden.
V register izvajalcev osebne asistence je bilo sredi septembra letos vpisanih 350 izvajalcev (dejansko jo izvaja dobra polovica), od tega 25 iz Pomurja.
Osebno asistenco izvajajo nevladne organizacije, javni zavodi in samostojni podjetniki na podlagi odločbe ministrstva.
Kot osebni asistenti pa se lahko zaposlijo tudi družinski člani upravičenca. Zanje je namreč to veliko ugodnejša možnost od statusa družinskega pomočnika. Plača osebnega asistentaje višja, pripadajo mu tudi vse pravice iz delovnega razmerja, kot so plačilo malice in prevoza, regres, dopust in bolniški dopust.
Plača osebnega asistenta in urna postavka
Plača osebnega asistenta ne sme biti višja od plače 23. plačilnega razreda (1043,68 evra bruto), izvajalec osebne asistence pa je dolžan asistentu izplačati še dodatek na delovno dobo (0,5 odstotka), malico, prevoz in regres.
Urna postavka opravljene storitve je 13,85 evra za izvajalce, ki izvajajo storitve osebne asistence za šest ali več uporabnikov, ter 12 evrov za izvajalce, ki izvajajo storitve osebne asistence za do vključno pet uporabnikov.
V družini samo dva osebna asistenta
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Pomurju nasilje v družini, tatvina lesa in požar
V preteklem dnevu so pomurski policisti obravnavali pet prometnih nesreč, ki so se vse končale le z materialno škodo, štiri kazniva dejanja, šest kršitev javnega reda in miru, požar, dve poškodbi vozil na parkirnih prostorih ter štiri povoženja divjadi.
Veliko kritik veljavne ureditve osebne asistence se je nanašalo na možnost, da je status osebnega asistenta imelo več družinskih članov upravičenca do pomoči. Država zdaj to spreminja in predlaga, da bosta to lahko samo dva člana družine. Gre torej za spremembo, ki bo močno posegla v družinske odnose in sprožila različne odzive družinskih članov. »Pri tem se mi zdi pomembno vprašanje, ali je uporabnik sam sposoben voditi, usmerjati osebno asistenco ali za to potrebuje skrbnika oziroma zakonitega zastopnika. Največkrat so to družinski člani. Še vedno imamo primere, da je ista oseba starš, asistent in izvajalec asistence, kar lahko pomeni navzkrižje, ni pa to nujno. Funkcijo družine vendar glejmo v pozitivnem smislu, da poskrbi za svoje družinske člane. Dogajajo se nepravilnosti in zlorabe, vendar ni korektno, da se zaradi neke koristi kar počez poskušajo očrniti družinski člani,« pove Branko Petovar, koordinator invalidskega varstva pri Centru za socialno delo (CSD) Pomurje.
Direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja pa dodaja, da zunanji izvajalec osebne asistence vendar lahko pomembno prispeva h kakovostnemu izvajanju te storitve. »To ne pomeni, da družinski člani osebne asistence ne izvajajo kakovostno, ampak da zunanji osebni asistent lahko k temu doda neke nove kvalitete.« S tretjim osebnim asistentom, ki ni član družine, se za uporabnika izboljša možnost socializacije in vključevanja v družbo, kar je v njegovo korist in v skladu z načeli osebne asistence.
Zakon prinesel veliko dobrega
Veljavni zakon o osebni asistenci je zelo dober in visoko postavljen tudi v evropskem merilu, meni Marija Bačič, strokovna sodelavka zavoda Osebna asistenca Pomurja, enega največjih izvajalcev osebne asistence v državi. Ugotavlja, da je zakon prinesel veliko dobrega, kar še posebej opaža pri članih društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje Murska Sobota, ki ga vodi. Kakovost življenja v družinah se je z osebno asistenco dvignila, pri uporabnikih je opazen osebni napredek, predvsem pa so pridobili občutek varnosti.
»Mi se s predlogom, da sta osebna asistenta lahko samo dva družinska člana, sicer strinjamo, vendar naj ob tem nihče ne govori, da je lahko tretji oziroma zunanji osebni asistent v tem boljši od staršev ali svojcev,« je podčrtala Bačičeva.
Res pa je tudi, da so se tako kot marsikje drugje tudi tukaj dogajale zlorabe ter iskale vrzeli v zakonu, kar pa bi morale nadzorovati in preprečevati za to pristojne institucije.
Veljavni zakon ni slab, meni tudi Stanko Novak, predsednik Društva paraplegikov Pomurja in Prlekije, v sklopu katerega deluje zavod Osebna asistenca Pomurja. Osebna asistenca je marsikomu spremenila življenje na bolje, zaradi nje so postali bolj samozavestni in z več volje do življenja. »Naši člani podpirajo ta zakon, so pa razočarani starejši, ki jih zakon zaradi starosti nad 65 let ne vključuje. Zato pričakujemo, da se bo tudi zanje uredila dolgotrajna oskrba.«
Po treh letih ponovno o pravici
Pomembna predlagana sprememba, ki se še tiče uporabnikov storitev, je ponovna ocena upravičenosti do pomoči.
Strokovna komisija bo namreč v treh letih po sprejetju sprememb zakona ponovno odločala o že uveljavljenih pravicah do osebne asistence, kar bo lahko privedlo do večjih ali manjših sprememb za uporabnike teh storitev.
»Ta ocena bo temeljila na novem ocenjevalnem orodju, ki je že pripravljeno in ga bodo uporabljali novi člani komisij, ki bodo poklicni izvedenci in za ocenjevanje tudi usposobljeni,« je pojasnil Branko Petovar. Izkazalo se je namreč, da zdajšnje strokovne komisije niso ocenjevale na enak način oziroma po enakih merilih.
Predlagane spremembe zakona pa ne predvidevajo sprememb pri plačevanju storitev. Te so še naprej za uporabnike brezplačne, razen za prejemnike dodatka za pomoč in postrežbo. Prejemnik dodatka za pomoč in postrežbo je dolžen za storitve osebne asistence plačati polovico zneska dodatka, in to ne glede na število ur prejete pomoči.
Samostojni podjetniki nič več
Bistvena sprememba, ki je predvidena za izvajalce osebne asistence, pa je ta, da storitve ne bodo mogli več izvajati samostojni podjetniki, tak status pa bo še naprej dovoljen družinskim članom.
Izvajalci osebne asistence bodo torej lahko le še humanitarne organizacije in invalidske organizacije s pridobljenim statusom ter zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega, socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva.
»Po naših predvidevanjih uporabniki zaradi te spremembe ne bodo imeli težav oziroma jih ni pričakovati, saj je izvajalcev, ki bodo izpolnjevali pogoje za opravljanje dejavnosti, dovolj,« pove Petovar. Več samostojnih podjetnikov se je že tudi preoblikovalo v zasebne zavode, za to spremembo pa je predvideno tudi prehodno obdobje.
Druga pomembna novost pri izvajanju osebne asistence se nanaša na število uporabnikov. Zdaj so lahko izvajalci osebno asistenco izvajali za manj kot pet uporabnikov, po novem jo bodo morali za najmanj deset uporabnikov, zaposliti pa bodo morali tudi strokovnega vodjo.
Manj uporabnikom, več sistemu?
Glede predlaganih sprememb zakona o osebni asistenci Stanko Novak pravi, da so zadovoljni, da so na ministrstvu upoštevali nekatere njihove predloge. Zavzeli so se namreč, da v družini ostaneta dva osebna asistenta in da pri ocenjevanju potreb uporabnikov sodeluje predstavnik invalidov. To je novela zakona vključila, jih je pa negativno presenetil predlog, da bi za dvajset asistentov izvajalec moral imeti zaposlenega enega strokovnega delavca, kar bi zelo podražilo delovanje sistema. »Ob tem se sprašujemo, v katero smer bo šla osebna asistenca. Temeljiti bi namreč morala na uporabniku, torej invalidu, mi pa opažamo, da gredo spremembe v smeri, da bi se število ur za uporabnike zmanjševalo, hkrati pa bi se povečalo število strokovnega kadra,« še pravi Novak.
Z Bačičevo sta kritična tudi do predloga, ki se nanaša na izvajanje izobraževanja. Osebni asistenti morajo, preden začnejo delati, opraviti izobraževanje, vsebine so podobne kot pri sklenitvi zaposlitve. Zdaj to izobraževanje izvaja zavod s strokovnjaki z različnih področij, v predlogu zakona pa je predvideno, da če predavatelj nima štiriletnih izkušenj na področju osebne asistence, bo predavanje izvajala socialna zbornica ali inštitut za socialno varstvo. Obe ustanovi sta v Ljubljani, zato jih po besedah Bačičeve skrbi, ali bodo tukajšnji osebni asistenti morali hoditi v Ljubljano ali bodo predavatelji prišli sem. Četudi pridejo, ne bodo upoštevali specifike slušateljev in okolja.
»Težko nam nekdo iz Ljubljane govori, kaj naši uporabniki in asistenti potrebujejo,« podčrta Novak.
Spremembe zakona na nekaterih področjih vodijo do centralizacije sistema, se strinjata sogovornika, in tudi novela zakona se je pripravljala v krogu ljudi iz Ljubljane, saj k temu niso bili vabljeni niti največji izvajalci osebne asistence v državi. Kljub vsemu je dobro to, da je imelo ministrstvo posluh za njihove pripombe.
CSD Pomurje
CSD Pomurje ima za spremljanje izvajanja osebne asistence za 366 uporabnikov zaposlenega le enega človeka, ki dela ne zmore opraviti. »V Sloveniji je nekaj regij, kjer ugotavljajo zelo veliko število upravičencev do osebne asistence in da samo en koordinator za to ni dovolj. Da bo potrebna kadrovska okrepitev na področju izvajanja invalidskega varstva na splošno, pristojno ministrstvo že ves čas opozarjamo,« je na izstopajoče razmere v Pomurju opozorila direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Za spremljanje tega področja in opravljanje obiskov na terenu bi namreč potrebovali vsaj tri strokovne delavce.
Pravica široka, vendar izključuje
Zdaj je ne glede na dohodek in premoženje do osebne asistence upravičen vlagatelj: ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev, je star od 18 do 65 let, živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.
Ta opredelitev je diskriminatorna, pove Branko Petovar, saj izključuje starejše od 65 let, kakor tudi osebe, ki bi potrebovale manj kot 30 ur pomoči na teden, na primer spremljanje ob koncu tedna. Zdaj se v predlogu prag celo zvišuje na najmanj 40 ur pomoči.
Zmota
Število uporabnikov v Sloveniji je bistveno višje od števila, predvidenega ob pripravi zakona o osebni asistenci, ki je bil sprejet leta 2017, veljati pa začel januarja 2019. Inštitut za socialno varstvo je ocenil, da bi imeli leta 2019 okoli 300 upravičencev, a jih je bilo že konec istega leta več kot 1100.
Skokovito je naraščalo tudi število izvajalcev. Leta 2019 jih je bilo 80 (v Pomurju januarja 2019 samo dva), avgusta 2021 je storitve osebne asistence izvajalo 192 izvajalcev (55 odstotkov vseh vpisanih v register) za 3039 uporabnikov.
Število uporabnikov storitve osebne asistence po letih:
Januar 2019 - 311
Januar 2020 - 1818
Januar 2021 - 2472
Za izvajanje zakona o osebni asistenci je v letošnjem proračunu predvidenih 83,5 milijona evrov. Glavnina sredstev (96,5 odstotka) je namenjena za plačilo storitev osebne asistence. Do konca avgusta je bilo za plačilo osebne asistence porabljenih že 77 milijonov evrov.
V letu 2019 je ministrstvo namenilo za storitve osebne asistence 30, v letu 2020 pa 76 milijonov evrov.
Izpolnjevanje pogoja PCT
Tudi pri izvajanju osebne asistence prihaja do primerov, ko izvajalci te pomoči nočejo izpolnjevati pogoja PCT.
Čeprav doslej nekih neugodnih posledic, povezanih z izvajanjem te pomoči in širjenjem virusa v Pomurju, ni bilo, odgovorni pozivajo vse, naj spoštujejo predpise. Dejstvo je tudi, da asistenti s to zaposlitvijo prevzemajo tudi vse pravice in obveznosti po zakonu o delovnih razmerjih in drugih zakonih, ki vplivajo na izvajanje dela.