vestnik

Izboljšanje položaja kmetov v verigi preskrbe

Janez Votek, 24. 9. 2019
Nataša Juhnov
Pomurski kmetje imajo že nekaj časa težave s predelovalno industrijo.
Aktualno

Za organizirano delovanje proizvajalcev na voljo 1,7 milijona evrov

Pomurski kmetje imajo že nekaj časa težave s predelovalno industrijo. Temeljni problem pa ni v industriji in trgovini, ampak v kmetih samih. Ti kljub težavam na trgu in izsiljevanju z nizkimi odkupnimi cenami na trgu še vedno nastopajo posamezno in iščejo ugodnosti zase z neposrednimi dogovori s posameznimi predelovalci.

Nikakor jim ne uspeva narediti koraka naprej in se medsebojno povezati. Predvsem na desnem bregu Mure jih je del organiziranih in povezanih v splošnih kmetijskih zadrugah. Vendar je ta organiziranost in povezanost z zadrugo dokaj ohlapna. Že v prejšnji evropski finančni perspektivi so bila v evropskem kmetijskem proračunu na voljo sredstva za pomoč pri ustanavljanju t. i. skupin in organizacij proizvajalcev v primarnem sektorju. Takrat Slovenija tega vira ni izkoristila. Je pa sprejela pravilnik o ustanavljanju skupin in organizacij proizvajalcev in ustrezno finančno podporo priznanim skupinam in organizacijam proizvajalcev.

melinci, aleš-maroša, kmetovalec, konoplja-(industrijska), fižol, kmetijstvo
Nataša Juhnov
Prejšnji teden je bil objavljen razpis, v katerem Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja namenja za skupine proizvajalcev milijon evrov in za organizacije proizvajalcev 732 tisoč evrov.

Pridobiti je potrebno status skupine ali organizacije proizvajalcev

Prejšnji teden je bil objavljen razpis, v katerem Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja namenja za skupine proizvajalcev milijon evrov in za organizacije proizvajalcev 732 tisoč evrov. Vsebina se nanaša na spodbujanje aktivnosti skupnega nastopa primarnih proizvajalcev na trgu, na vzpostavitev skupnih tehnoloških pristopov k prireji in pridelavi, na dvig kakovosti (razvoj), skupno trženje, promocijo in povečanje stroškovne učinkovitosti. Na prvi pogled gre za ugoden razpis, na katerem bi lahko sodelovala lokalna združenja rejcev teh ali onih živali, pridelovalcev žit, zelenjave, sladkorne pese, krompirja ali vina. Toda hudič je v podrobnostih. Še preden se posamezna skupina prijavi na razpis, si mora pri ministrstvu pridobiti status skupine ali organizacije proizvajalcev. Oglejmo si pogoje za priznanje skupine proizvajalcev, ki so za Pomurje najbolj zanimive. Status organizacije proizvajalcev se prizna za svinjsko meso, sadje in zelenjavo ter mleko in mlečne izdelke, skupine proizvajalcev pa za krušno pšenico, sadje in zelenjavo, meso in mesne izdelke (govedo in drobnica), okrasne rastline, sladkorno peso in tudi za konopljo. Pogoji za ustanovitev so podrobneje razdelani v pravilnikih, ki jih je izdalo ministrstvo. Razlika med organizacijami in skupinami je ta, da pri ustanavljanju organizacij lahko sodelujejo tudi pravne osebe. Status organizacije tako lahko pridobijo proizvajalci, ki so po zakonu o gospodarskih družbah ali zakonu o zadrugah povezani v pravno osebo.

Organizacija oziroma skupina je organizirana po kapitalskem in ne po solidarnostnem načelu

Do tod je zgodba sprejemljiva, problematičen v očeh kmetov ali vsaj nekaterih vodij posameznih kmečkih organizacij je drug del, ki ga je treba izpolniti za pridobitev statusa. Gre za določitev in sprejetje pravil o delovanju skupine ali organizacije. V pravilih morajo biti določena pravila v zvezi s trženjem proizvodov članov. Tu ni improvizacije. Člani se morajo zavezati, da bodo celotno proizvodnjo tržili prek organizacije ali skupine, možno pa je tudi določiti delež proizvodnje, s katerim lahko prosto razpolagajo. Vendar je ta delež minimalen. Gre za povzetek zadružne oziroma rešitve združenj v Evropi, kjer je članom dovoljeno, da razpolagajo z delom lastne proizvodnje, vendar ne v tržne, ampak predvsem samooskrbne namene (v Franciji je v vinski zadrugi to npr. največ pet odstotkov pridelanega vina). Jasna morajo biti računovodska pravila in pravila financiranja skupine proizvajalcev. Na eni strani mora biti dogovorjen vložek za zagon organizacije ali skupine, na drugi pa marža, iz katere se bodo pokrivali stroški za administrativne posle in trženje proizvodov. Organizacija oziroma skupina je organizirana po kapitalskem načelu, v nasprotju z zadrugami, ki so ustanovljene po solidarnostnem načelu (en član en glas). V skupini posameznik ne sme preseči petine glasovalnih pravic. Nekoliko drugače je v organizaciji, katere soustanovitelj je lahko tudi pravna oseba, ki pa ne sme imeti več kot 49 odstotkov glasovalnih pravic. Določene morajo biti tudi sankcije za neizpolnjevanje obveznosti.

tropovci, miran-rengeo, industrijska-konoplja, kmetovalec, prašičereja, kmetijstvo
Nataša Juhnov
Prašičerejci so nekaj časa imeli idejo, da ustanovijo organizacijo proizvajalcev v okviru Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci.

Prašičerejci so nekaj časa imeli idejo, da ustanovijo organizacijo proizvajalcev v okviru Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci. Že prejšnji direktor Andrej Smodič je povedal, da s formalnega vidika ni nobenih zadržkov. Ustanovitev organizacije bi omogočila intenzivnejša vlaganja v razvoj panoge in s tem večjo tržno moč zadruge v sektorju prašičereje. Vendar je hkrati izrazil močan dvom, da bo do ustanovitve prišlo. Priznan status organizacije in s tem posredno pridobljena finančna pomoč zahtevata odgovorno ravnanje članov in tudi finančno in materialno odgovornost v primeru nespoštovanja pravno zavezujočih pravil. Sedanji direktor zadruge Slavko Petovar pravi, da je bilo po njegovem prevzemu direktorskega položaja še nekaj navdušenja, nato je usahnilo. Problem vidi v tem, da vsi skupaj zvonijo zaradi krize, ko pa imajo priložnost, da stvari le premaknejo z mrtve točke, se vsak zapre na svoje dvorišče in še naprej ribari v kalnem. Prašičerejci so le del zgodbe, podobno se dogaja tudi v drugih sektorjih. Za primer vzemimo »ideologa« pridelave konoplje Deana Rengea, ki že desetletja objokuje zamujene priložnosti in to, da jih nihče ne podpre, zdaj, ko se finančna pipa odpira, pa molk, in to zato, ker je treba prevzeti konkretno odgovornost za pridelavo in trženje ter tudi predelavo, ki ji pot v okviru ene ali druge oblike organiziranosti ni zaprta.

Vinogradniki in krompir

V razpisu, objavljenem prejšnji teden, je možnost pridobitve podpore razširjena na sektorja vinogradništva in krompirja. Pri krompirju odkupne cene najbolj nihajo. To se kaže tudi v nihanju samooskrbe. S podporo skupinam pridelovalcev krompirja skuša država posredno vplivati na povečanje pridelave. Nekoliko drugače je na področju vinogradništva. Velike kleti imajo poleg lastnih vinogradov že vzpostavljeno sodelovanje s pridelovalci grozdja. Radgonska klet ima dolgoročno pogodbo s KZ Radgona in ves dokup grozdja opravi prek zadruge. Družba Puklavec Family Wines je sodelovanje z zadrugami opustila in sklenila neposredne dolgoročne pogodbe z vinogradniki, ki imajo ustrezen sortni izbor in kakovost grozdja. Bistveno slabše je stanje v Prekmurju. Tu so problem velike zaloge vina lanskega letnika. Za letos pa ostaja odprto vprašanje, ali se bo sploh našel kak kupec grozdja – predvsem v Lendavskih goricah. Za Lendavske gorice je značilno, da so v preteklosti vinogradniki veliko razpravljali o tamkajšnjem vinogradništvu in vinarstvu. Pripravljali so razvojne strategije. Očitno pa je, da so ponujeno priložnost pričakali povsem nepripravljeni. Od neposredne državne pomoči sicer v letošnjem letu ne bi imeli neposredne koristi. Toda z ustanovljeno skupnostjo proizvajalcev z jasnimi pravili bi si že lahko odprli kaka vrata na zasičenem trgu.

Aleš Cipot
Pri krompirju odkupne cene najbolj nihajo