Temperature zraka in majhne količine padavin v zadnjem času so ponekod v Sloveniji že pripeljale do pomanjkanja pitne vode in omejevanja porabe. Kakšna je izdatnost vodnih zajetij v Pomurju? Trije glavni upravljavci vodovodnih sistemov A, B in C pomurskega vodovoda, podjetja Eko park, Vodovod sistema B in Javno podjetje (JP) Prlekija, podobnih razmer, kot vladajo na zahodu Slovenije, ne ugotavljajo. A kljub temu da še lahko zagotavljajo zadostne količine pitne vode in posebnih omejitev pri porabi ni, porabnike pozivajo k preudarnemu in skrbnemu ravnanju.
»Nivo podzemne vode na območju naših vodnih virov je primerljiv s poletjem 2020, ko so bile razmere še nekoliko slabše,« ugotavlja Boštjan Zver, tehnični vodja v podjetju Vodovod sistema B. Vsi štirje vodni viri, Krog, Črnske meje, Fazanerija in Hraščice, zagotavljajo zadostne količine pitne vode (225 l/s), tako da posebnih ukrepov za zmanjšanje ali omejitev porabe pitne vode trenutno ne načrtujejo. V sklopu projekta nadgradnja vodovodnega sistema B pa jim je tudi uspelo pravočasno nadgraditi in revitalizirati vodni vir Fazanerija, ki s svojo zmogljivostjo (45 l/s) zagotavlja petino skupnih potreb po pitni vodi.
Vodna zajetja Lukavci, Mota, Podgrad, Segovci, Terbegovci in Vratja vas, iz katerih se polni sistem C, za zdaj še zagotavljajo zadostne količine vode za oskrbo s pitno vodo vseh uporabnikov. »Vodovodni sistemi poleti ob povečani porabi vode sicer delujejo na zgornji meji zmogljivosti, vendar za zdaj še nismo sprejeli omejitev pri porabi pitne vode,« sporoča Maja Vogrinec, tehnologinja za področje oskrbe s pitno vodo pri JP Prlekija. »Dejstvo je, da je vsako leto junija, julija in avgusta povečana poraba pitne vode v primerjavi s preostalimi meseci. Največjo težavo na vodovodnih sistemih povzročajo nedovoljeni odvzemi vode iz hidrantov v javnem vodovodnem omrežju, o katerih nas povzročitelji ne obveščajo,« še podčrta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Gladina vode v vodnih zajetjih Gaberje in Turnišče, iz katerih se oskrbuje sistem A, se kljub visokim temperaturam zraka ni znižala, ugotavlja tudi Jože Gerenčer, direktor Eko parka. Tudi v pretekli letih, ko so bile podobne temperaturne razmere, z izdatnostjo teh vodnih virov ni bilo težav.
Težava tudi domača pipa
Težava, ki se pojavlja v vseh treh sistemih pomurskega vodovoda, pa je temperatura vode v omrežju. Ta problem se vleče že od začetka v sistemu A, pri čemer ponekod na obrobju omrežja temperatura pitne vode pri porabnikih doseže tudi 27 stopinj Celzija.
»Enako ugotavljamo tudi letos. Do pregrevanja prihaja na kritičnih mestih, kjer poraba in kapaciteta omrežja nista sorazmerni,« pove Gerenčer. Izmerjena temperatura vode v obeh vodnih virih sistema ne presega 11 stopinj Celzija, kar pomeni, da se voda ogreva v cevovodih. Eko park kot upravljavec sistema že od maja vodo občasno izpušča iz sistema, ne samo z namenom doseganja nižje temperature, ampak predvsem zagotavljanja njene zdravstvene ustreznosti, torej da voda ne zastaja in da dezinfekcijska sredstva pridejo do vseh točk.
Drug ukrep, ki so ga z namenom zniževanja temperature izvajali prejšnja leta, je spreminjanje režima polnjenja vodohrana v Črenšovcih. »Vendar želenega rezultata tudi to ni prineslo,« ugotavlja Gerenčer. S tem ukrepom so, kakor tudi z občasnim izpuščanjem vode pri hidrantih, temperaturo v omrežju znižali za kakšno stopinjo Celzija, vendar je čez nekaj ur spet narasla.
Na temperaturo pitne vode iz pipe ima pomemben vpliv tudi zadrževanje vode v hišnem vodovodnem omrežju, opozori Boštjan Zver. V podjetju Vodovod sistema B kakovostno pitno vodo zagotavljajo z dezinfekcijo s klorovimi preparati, v poletnem obdobju pa tudi s pogostejšim izpiranjem tistih delov vodovodnega omrežja, kjer ugotavljajo zastajanje in pregrevanje vode.
Temperatura podzemne vode v vodnih virih sistema C je 11 oziroma 12 stopinj Celzija, na posameznih odsekih vodovodnega omrežja pa preseže 20 stopinj Celzija, ugotavljajo pri JP Prlekija. Vodohrani so deloma vkopani in toplotno izolirani, večja težava so zato vodovodno omrežje, predvsem oddaljeni vodi, in vodovodni priključki. Vpliv zunanje temperature na pitno vodo je odvisen od porabe vode oziroma časa zadrževanja pitne vode v vodovodnem sistemu in vrste oziroma toplotnoizolacijskih lastnosti materiala, s katerim je vodovodno omrežje obdano, na temperaturo vode iz pip pa vpliva tudi njeno zadrževanje v hišnem vodovodnem omrežju, pravijo tudi pri JP Prlekija.
