Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
»Upodobitev sv. Nikolaja nakaže strumno držo dobrotnega škofa, ki prebivalcem Murske Sobote in tistim, ki prihajajo, velikodušno ponuja darove treh jabolk. Kot škof stoji trdno, s pastirsko palico in je varuh duhovne ter moralne blaginje Sobočancev in vseh, ki se k njemu zatekajo po pomoč. Njegova bogoslužna oprava je starodavna, saj so pred mnogimi stoletji bila škofovska oblačila podobna tem, ki so upodobljena na Nikolajevem kipu, so zapisali v sporočilu za javnost v soboški škofiji.
Kdo je bil sv. Nikolaj?
Nikolaj je bil škof v antičnem grškem mestu Miri, na kraju sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya, kjer je v visoki starosti umrl okoli leta 350, potem ko se je z drugimi škofi udeležil koncila v Niceji leta 325, kjer je ob podpisih škofov tudi njegov podpis proti Arijevim zmotam. Pobožnim staršem se je rodil potem, ko sta bila že dolgo poročena in sta izgubila upanje na potomce. Bila sta dobra in usmiljena človeka, odprta za reveže. Sin Nikolaj (ime pomeni: 'zmaga ljudstva') ju je v tem posnemal. Starša sta mu zapustila lepo premoženje, on pa ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki po goreči molitvi odločili, da naj bo tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi vstopil v cerkev, nov škof. To je bil Nikolaj.
Svojim vernikom je hotel biti zgled v vsem, zlasti v dobrodelnosti. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Po legendi je priskrbel primerno doto trem dekletom, ki so obubožale in so bile v nevarnosti, da zabredejo v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Vsaki je daroval zlato jabolko, s katerim si je lahko pomagala pri preživetju. Število 'tri' pomeni polnost, dovršenost; zato tri 'zlata' jabolka v Nikolajevi roki pomenijo njegovo nesebično, popolno dobroto.
Posmrtni ostanki (relikvije) tega svetnika so shranjeni v baziliki sv. Nikolaja v italijanskem mestu Bari. Sv. Nikolaj torej ni namišljen ali pravljični lik, ki bi spodbujal k dobroti zgolj otroke, temveč je škof, ki je zgodovinsko izpričan kot resnična osebnost in je tudi eden najbolj češčenih svetnikov vzhodne Cerkve. Bolj kot njega pravoslavni častijo le nebeško Mater Marijo.
»Sv. Nikolaj v soboškem krožišču bo kot verski simbol, hkrati pa tudi simbol splošne dolžnosti, da smo si med seboj dobri,« pa je dejal soboški škof Peter Štumf in dodaja, da nam sv. Nikolaj ponuja tri jabolka, ki lahko ponazarjajo vlogo semaforja. Prvo jabolko: rdeča – ustavi se pred zlom. Drugo jabolko: rumena – premisli, kako boš ravnal. Tretje jabolko: zelena – nadaljuj v pravičnosti, v miru in dobroti”.
»Soboški sv. Nikolaj je možakar v pravem pomenu besede. Dobre štiri metre visok v bronu je klicar vsem moškim, kakšni morajo biti: srčni, pogumni, pošteni, zvesti, resnicoljubni in kleni v svoji dobroti. Ženskam pa obuja lik pravega moškega, ki ve, kdo je in kaj hoče in se zaveda odgovornosti, da daje varnost ženi, otrokom, skratka svojemu domu. Ker pa je Nikolaj tudi škof in ne samo moški, svoj pogled usmerja proti stolnici, kjer je kraj prebivališča Boga med ljudmi in sedež krajevnega škofa, od koder vodi soboško škofijo. V smeri Nikolajevega pogleda je namreč kraj reševanja naših težavnosti, negotovosti in upanja na Božjo naklonjenost in pomoč. Zato se v tej smeri steguje tudi njegova desnica z zlatimi jabolki, ki prišlekom nakazuje Božjo pozornost in gostoljubje v Soboti,« sporočajo iz Škofije Murska Sobota.
Izjava škofa Petra Štumpfa
»Glede na njegovo dostojanstveno figuraliko, umetniško dovršenost, izbrano lokacijo in zavidljive dimenzije kipa v krožišču ob prihodu v Mursko Soboto in do trga pred soboško stolnico pomeni, da je sv. Nikolaj pomemben lik za prebivalce naše metropole in ostale Pomurce. Tako podoba sv. Nikolaja v krožišču hoče biti del naše pomurske identitete, s katero se želimo predstaviti vsemu ostalemu svetu!
Kip bo kljuboval času, vročini in mrazu, kljuboval bo vetru in viharjem. Postal bo nova stalnica, nespremenljiva konstanta teh krajev. Tu bo, ko nas že dolgo več ne bo. S tem bo simboliziral vez med našo krščansko preteklostjo in sedanjostjo - ter sedanjostjo, ki bo kmalu postala preteklost, in prihodnostjo, ki že prihaja izza prvega ovinka in ki verjamemo da bo, tudi s pomočjo zavetnika sv. Nikolaja, še vedno krščanska.
Sv. Nikolaj nas zato nagovarja, da tudi mi z ljubeznijo iztegujemo svoje desnice do vseh okoli nas, a da se hkrati pri tem z levico z vso močjo oklepamo Boga, ki je Ljubezen sama.«
