vestnik

Javna sredstva: Humanitarka morala vrniti denar

Timotej Milanov, 9. 1. 2019
Fotografija osebni arhiv
Cvetka Vereš vztraja, da so projekt izvedli, čeprav je društvo po ugotovitvi nepravilnosti občini vrnilo denar.
Aktualno

Občinska revizija odkrila neresnico glede izvajanja delavnic in sodelujočih oseb

Cvetka Vereš je znana pomurska humanitarka, ki vodi bakovski dobrodelni društvi Pomagajmo odprtih src in Večetnično kulturno, izobraževalno, turistično in športno društvo (VKITŠ). Je tudi prejemnica več priznanj, med drugim ji je leta 2015 predsednik države Borut Pahor podelil priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, leto pozneje je postala tudi naj... prostovoljka v Mestni občini Murska Sobota. Na zadnjih lokalnih in državnozborskih volitvah je kandidirala na listi stranke DeSUS. Omenjeni društvi sta se v preteklih dveh letih prijavljali tudi na razpise soboške občine za sofinanciranje društev na različnih področjih. V letu 2017 sta tako obe društvi za izvajanje različnih projektov skupno prejeli 5700 evrov, v letu 2018 pa je VKITŠ dobilo 1184 evrov na občinskem razpisu za sofinanciranje letnega programa športa. A je občinska revizija izvedbe projektov pokazala, da društvo Pomagajmo odprtih src pri projektih Revščina ni sramota in Jaz in ti, oba enaka ni namensko porabilo dodeljenih občinskih sredstev v višini 750 evrov, prav tako so bile ugotovljene neresnične navedbe glede izvajanja delavnic in prireditev ter sodelujočih fizičnih oseb. Društvo je moralo zato pridobljena sredstva vrniti z zamudnimi obrestmi.


Vereševa, ki je pred časom delala prek javnih del, trenutno pa je brez zaposlitve, vztraja, da so projekt izvedli, in pravi, da sama ne živi na račun nobenega od društev. Na vprašanje, zakaj so potem občini vrnili denar, odgovarja: »Imeli smo teden dni za vračilo denarja, v tem času nihče v mestni upravi ni želel poslušati mojih pojasnil glede tega. Župan je obljubil, da me bo sprejel, pa tega ni storil. Zato nam ni preostalo drugega, kot da denar vrnemo.« Vereševa nam je pokazala tudi domnevne dokaze, da so projekt res izvedli, gre za opis projekta skupaj s fotografijami, ki pa nam ga ni želela pustiti v uredništvu, saj pravi, da gre za fotografije, za katere nima dovoljenja, da bi jih objavili. Kot pravi, so aktivnosti v okviru projekta izvajali celotno leto 2017. Med drugim so jih po njenih besedah izvajali v večnamenskih dvoranah na Pušči, v Bakovcih, Dolini in na bakovski osnovni šoli, vendar pri tem pove, da so se za uporabo teh prostorov v večini primerov dogovorili prek osebnih poznanstev, zato niso imeli uradnih dokazil, da so jih res uporabljali. Del projekta so izvajali tudi v zasebni stanovanjski hiši v Serdici, ker, kot pove Vereševa, v tamkajšnjem romskem naselju nimajo primernih skupnih prostorov. Kot razloži, so se pri projektu Revščina ni sramota z otroki pogovarjali o omenjeni problematiki. »Otroci so spoznavali, kaj pomeni revščina in da smo vsi enaki, ne glede na to, ali smo revni ali bogati.« Ena od nepravilnosti pri projektu pa je bila tudi to, da bi moral biti projekt v celoti izveden v soboški občini. »Vsaka šola nekaj stane,« pravi Vereševa.

Profimedia
slika je simbolična