V sredini februarja se je vodstvo Inštituta Jožef Stefan (IJS), največjega slovenskega raziskovalnega inštituta, sestalo s pomurskimi župani in vodstvi Pomurske akademsko-znanstvene unije, Agencije za razvojno in raziskovalno dejavnost Slovenije ter Znanstvenega in inovacijskega središča Pomurje. Na obisku so med drugim navrgli idejo o vzpostavitvi mini jedrskega reaktorja na pomurskih tleh kot možnega vira energije prihodnosti. Gre za tako imenovano tehnologijo SMR – malih modularnih reaktorjev, ki s pomočjo jedrske energije proizvajajo elektriko in toploto. Poenostavljeno povedano gre za jedrsko elektrarno v manjši različici.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se v ljutomerski knjižnici ponavlja lanski scenarij iz soboškega zdravstvenega doma?
Občina sprejema nov ustanovitveni odlok, svet zavoda pa hiti s postopkom imenovanja direktorja.
Za 5000 gospodinjstev
Prednost tovrstnih malih reaktorjev naj bi bila v standardizaciji in v tem, da bi SMR lahko izdelali v celoti v tovarni, pripeljali na lokacijo in bi še isti dan lahko deloval. Toda, kot pravi Sebastian Pleško, raziskovalec z IJS, ima najbolj znan SMR kar 600 ton in je dolg 20 metrov, kar seveda pomeni, da že njegova dostava pomeni precejšen logistični izziv. Veliko pa obeta SMR ameriške družbe Westinghouse Electric, ki je tudi največji dobavitelj edine slovenske jedrske elektrarne, Nuklearne elektrarne Krško (NEK), imenovan eVinci. Ta naj bi bil dovolj majhen, da njegova dostava ne bi terjala velikih logističnih naporov, ravno tako ne bi zahteval posebnih predpriprav za takojšnjo vzpostavitev, imel bo proizvodno kapaciteto 5 megavatov električne energije in 13 megavatov toplotne energije.
Za primerjavo: pilotna geotermalna elektrarna, ki so jo letos zagnali v Čentibi, ima nazivno moč 100-krat manjšo in letno proizvodnjo 400 megavatnih ur električne energije. Mikroreaktor eVinci bi z gorivom, ki bi zadostovalo za osem let, na letni ravni proizvedel za slabih 44 tisoč megavatnih ur električne energije. Čez palec to zadostuje za potrebe 5000 gospodinjstev. Poleg tega bi lahko tehnologijo izkoristili še za druge namene, kot je proizvodnja električne energije in toplote, saj bi ga bilo mogoče uporabljati še kot raziskovalni reaktor, s čimer lahko izdeluje medicinske in industrijske izotope. Najprej mora seveda priti na trg, kar naj bi se zgodilo v naslednjem letu, prvotna cena pa naj bi bila okoli 100 milijonov evrov, a ta naj bi se ob povečani proizvodnji bistveno znižala.
Kot je za Vestnik pojasnil Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na IJS in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani, so se na obisku v Pomurju pogovarjali o hipotetičnih možnostih njegove vzpostavitve, ob bolj realnem pristopu pa bi bilo treba najprej pridobiti dovoljenja ministrstev in Uprave RS za jedrsko varnost, hkrati pa bi bilo treba poskrbeti za pravo umeščanje v prostor s strinjanjem lokalne skupnosti. Če bi se morda mikroreaktor kdaj vzpostavil, meni Snoj, bi se gotovo lokalno izboljšala samooskrba z elektriko, zmanjšala bi se odvisnost od uvoza, vzpostavila bi se možnost izkoriščanja odpadne toplote za morebitne druge namene, kot so na primer rastlinjaki, pa tudi možnost dohodkov iz proizvodnje elektrike. »Pomeni tudi možnost gradnje raziskovalno-razvojnega centra, ki se lahko razvije v pomembno mednarodno središče za jedrsko energijo, saj zna privabiti strokovnjake iz vsega sveta. Tak primer je reaktor TRIGA Inštituta Jožef Stefan. Mislim, da bi Pomurje tako lahko privabilo visokotehnološke poklice z dodano vrednostjo,« še dodaja prvi mož odseka za reaktorsko fiziko na IJS.
Odnesli bi jo slabše od Nemcev
Razprava je aktualna v luči izjave ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra v pogovoru za portal N1, s katero je posredno priznal, da se projekt gradnje drugega bloka krške nuklearke (NEK2), ki je po prepričanju strokovnjakov nujen za slovensko energetsko samooskrbo, zamika. Izjava je naletela na burne odzive v delu slovenske javnosti in politike, državna sekretarka Tina Seršen pa je očitke o zavlačevanju s projektom zavrnila in tudi poudarila pomen obnovljivih virov energije. Da je morebitno zavlačevanje s projektom NEK2 škodljivo za stabilno elektroenergetsko oskrbo v Sloveniji, meni tudi Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko na IJS. »S to odločitvijo je nekako tako kot z odločitvijo posaditi drevo: najboljši čas za to je bil pred dvajsetimi leti, drugi najboljši pa je takoj zdaj,« ponazori strokovnjak in za primer neustrezne energetske politike navede Nemčijo.
Nemci so namreč zadnjih 20 let v spodbujanje postavitve vetrnih in sončnih elektrarn vložili več kot 600 milijard evrov in pri tem dosegli nazivne moči, ki ob sončnem in vetrovnem vremenu sicer zadoščajo za več kot 100 odstotkov proizvodnje elektrike iz vetra in sonca, v vsem letu pa le za tretjino porabe električne energije. Poleg tega Nemcem, kot pravi Cizelj, ob tem ni uspelo niti zmanjšati izpustov ogljikovega dioksida, ker so primanjkljaj nadomeščali s poceni ruskim plinom. Ta računica se jim je z ruskim napadom na Ukrajino postavila na glavo, zato so v energetiko v zadnjem letu vrgli še dodatnih 600 milijard evrov. »Če bi teh 600 in dodatnih 600 milijard evrov investirali v jedrske elektrarne, bi jih lahko postavili vsaj 100 + 100 in bi danes že celotna Evropa imela povsem razogljičeno elektriko,« ocenjuje Cizelj in opozarja, da jo bomo Slovenci v podobnem poskusu odnesli še veliko slabše in dražje, kot so jo Nemci. Podobno navaja Snoj, ki poudarja, da so družbe, ki so jim za svoj razvoj in obstoj zadostovali obnovljivi viri energije, obstajale pred industrijsko revolucijo. Dandanes obstaja nekaj razvitih držav, ko sta denimo Islandija in Norveška, ki večji del elektrike pridobita iz nizkoogljičnih virov. To jim omogoča relativno nizka gostota poseljenosti in naravne danosti,a obe še vedno potrebujeta fosilna goriva za druge energetske potrebe. Ohraniti današnjo razvitost in raznolikost družbe je praktično nemogoče s prehodom na obnovljive vire energije, ocenjuje strokovnjak. »Nemčija je lep praktičen primer bogate industrijsko razvite države, ki ji kljub enormnim investicijam v obnovljive vire energije ni uspelo niti znatno zmanjšati izpustov ogljikovega diokisa pri proizvodnji elektrike, kaj šele jo povsem razogljičiti. Pri tem je potrebno povedati, da elektrika predstavlja le okoli 20 odstotkov vse porabljene energije in jo je lažje razogljičiti kot druge sektorje,« meni Snoj.
Ministrstvo: Potrebna je analiza
Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, ki je razburil z izjavo o zamiku projekta drugega bloka krške nuklearke, je v omenjenem intervjuju na drugi strani izrazil naklonjenost do tehnologije malih jedrskih reaktorjev, kakršno bi lahko uporabili v Pomurju. O spodbujanju malih jedrskih reaktorjev se v zadnjem času veliko govori tudi na evropski ravni. Kot je ocenil Kumer, bi ob takšni dinamiki ta tehnologija lahko v dveh letih nadomestila klasične jedrske reaktorje. Ko smo na njegovem ministrstvu povprašali, ali bi lahko na ministrstvu v prihodnosti podprli takšen projekt, pa so nam pojasnili, da se mora primernost tehnologij SMR za uporabo v Sloveniji še preveriti z analizo, kot to predvideva nacionalni energetski in podnebni načrt, zato je o podpori še prezgodaj govoriti.