Že začetek pridelave žit je bil neugoden, saj je bila jesenska setev opravljena v blatu in moči, januar in februar sta bila nadpovprečno topla, spomladanski del pa je bil nato precej moker. Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota je namreč v mesecu maju padla enkrat večja količina padavin glede na dolgoletno povprečje; skupno je maja padlo kar 150 litrov dežja na kvadratni meter.
Po tem obdobju je sledila suša z več vročinskimi vali. Vse to je povzročilo, da so bili napori pri dognojevanju in spodbujanju rasti skoraj zaman, saj se je vegetacija vseh žit zavlekla, junijski vročinski udari pa so prisilili žita k hitremu zorenju. Celotna pridelava žit je bila otežena in slaba, temu primeren je tudi končni rezultat. »Obdobje neugodnih vremenskih razmer je negativno vplivalo na količino pridelka, govorimo predvsem za pšenico. Na slabših, bolj ilovnatih tleh, kjer se je voda dalj časa zadrževala, je bil pridelek slabši, posevki so bili redki in nizki. Bolj nagnjeni tereni so dali več upanja, vendar pa je tam prišla bolj do izraza zgodnja spomladanska suša,« je stanje ocenil predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan.
Po tem obdobju je sledila suša z več vročinskimi vali. Vse to je povzročilo, da so bili napori pri dognojevanju in spodbujanju rasti skoraj zaman, saj se je vegetacija vseh žit zavlekla, junijski vročinski udari pa so prisilili žita k hitremu zorenju. Celotna pridelava žit je bila otežena in slaba, temu primeren je tudi končni rezultat. »Obdobje neugodnih vremenskih razmer je negativno vplivalo na količino pridelka, govorimo predvsem za pšenico. Na slabših, bolj ilovnatih tleh, kjer se je voda dalj časa zadrževala, je bil pridelek slabši, posevki so bili redki in nizki. Bolj nagnjeni tereni so dali več upanja, vendar pa je tam prišla bolj do izraza zgodnja spomladanska suša,« je stanje ocenil predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan.
Nataša Juhnov
Bolj nagnjeni tereni so dali več upanja, vendar pa je tam prišla bolj do izraza zgodnja spomladanska suša,« je stanje ocenil predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan.
Vreme krojilo žetev
Zaradi že omenjenih vročinskih valov se je na lažjih tleh prisilno zorenje pšenice začelo prej. »Kakovost pšenice je različna, odvisna od tega, kako se je obnašal sam posevek. Mirno lahko rečemo, da je zelo malo Premium in A kakovostnega razreda, največ je kakovostnega razreda B1 in C,« je pojasnil Küčan; to pa prav tako potrjuje poročilo, ki so ga pripravili strokovnjaki KGZ Murska Sobota. »S tem vsekakor ne moremo biti zadovoljni, saj je letina podpovprečna,« je jasen predsednik komisije za odkup in prodajo žit. Žetev pšenice, ki je bila letos posejana na nekaj manj kot 15 tisoč hektarjih, se še ni povsem zaključila. Prejšnji teden se je končala na ravenskem delu Pomurja, gorički del bo, v kolikor ne bo novih padavin, zaključen v teh dneh, je napovedal sogovornik: »Žetev je letos trajala zelo dolgo, saj nam je zopet nagajalo vreme. Letos smo imeli večinoma dva ali tri zaporedne dni lepega vremena, ko smo lahko želi cel dan, v preteklosti je bilo teh dni v zaporedju po navadi pet, šest ali celo sedem.«
Zaradi že omenjenih vročinskih valov se je na lažjih tleh prisilno zorenje pšenice začelo prej. »Kakovost pšenice je različna, odvisna od tega, kako se je obnašal sam posevek. Mirno lahko rečemo, da je zelo malo Premium in A kakovostnega razreda, največ je kakovostnega razreda B1 in C,« je pojasnil Küčan; to pa prav tako potrjuje poročilo, ki so ga pripravili strokovnjaki KGZ Murska Sobota. »S tem vsekakor ne moremo biti zadovoljni, saj je letina podpovprečna,« je jasen predsednik komisije za odkup in prodajo žit. Žetev pšenice, ki je bila letos posejana na nekaj manj kot 15 tisoč hektarjih, se še ni povsem zaključila. Prejšnji teden se je končala na ravenskem delu Pomurja, gorički del bo, v kolikor ne bo novih padavin, zaključen v teh dneh, je napovedal sogovornik: »Žetev je letos trajala zelo dolgo, saj nam je zopet nagajalo vreme. Letos smo imeli večinoma dva ali tri zaporedne dni lepega vremena, ko smo lahko želi cel dan, v preteklosti je bilo teh dni v zaporedju po navadi pet, šest ali celo sedem.«
Količina že požete pšenice se na hektar giblje med 5 in 6 ton, po besedah Küčana so nekateri v redkih primerih poželi tudi okoli 7 ton na hektar. »Tu se zdaj odraža dejanska struktura zemljišča, ki je drugačna od parcele do parcele. Mirno lahko povemo, da je hektarski pridelek podpovprečen, vzrok za to pa je predvsem jesensko blato. Če je pšenica posejana v blatu, ne prezimi dobro ali celo propada.«
Vanesa Jaušovec
Pri vseh odkupovalcih so se začeli pojavljati prazni termini, kar pomeni, da so si kmetje sami poiskali kupca, ki bo njihov pridelek plačal najbolj pošteno.
Odkupovalci spoštovali ceno
Izpad pridelka bo letos delno pokrila višja odkupna cena. V Pomurju se ta pri sedmih odkupovalcih giblje med 178 in 220 evri za tono, odvisno od kakovostnega razreda. Za kakovostni razred B1 je razpon cene med 185 in 190 evri, za kakovostni razred B2 med 178 in 182 evri, za kakovostni razred C pa med 170 in 180 evri. Cena za razred Premium oziroma A+ je med 205 in 220 evri.
»Letos se je pojavil pravi tržni prevzem slovenske pšenice. Našo priporočeno ceno, da se pšenica odkupuje med 180 in 225 evri na tono, močno spoštujeta dve pomurski zadrugi, tudi ostali so to začeli spoštovati. Pri vseh odkupovalcih so se začeli pojavljati prazni termini, kar pomeni, da so si kmetje sami poiskali kupca, ki bo njihov pridelek plačal najbolj pošteno. Cene so bile namreč javno dostopne. Gneče na odkupnih mestih zato ni bilo, tisti, ki so postavili boljše pogoje, so dobili dovolj pšenice. Res pa je, da bodo le redki odkupovalci priznali, da nimajo dovolj pšenice. Lahko povem, da mi je to v zadovoljstvo, saj smo se vsa ta leta na pogajanjih kregali zaradi pičlih desetih evrov višje odkupne cene,« je poudaril Küčan. Izpostavil je še bojazen, kaj bo prinesla jesen. »Vprašanje je, kaj se bo zgodilo na področju semena, saj bo to znatno dražje, dražijo se tudi umetna gnojila, ki jih v tem trenutku ni. Nova sezona bo po mojem precej dražja na vseh področjih.«
Izpad pridelka bo letos delno pokrila višja odkupna cena. V Pomurju se ta pri sedmih odkupovalcih giblje med 178 in 220 evri za tono, odvisno od kakovostnega razreda. Za kakovostni razred B1 je razpon cene med 185 in 190 evri, za kakovostni razred B2 med 178 in 182 evri, za kakovostni razred C pa med 170 in 180 evri. Cena za razred Premium oziroma A+ je med 205 in 220 evri.
»Letos se je pojavil pravi tržni prevzem slovenske pšenice. Našo priporočeno ceno, da se pšenica odkupuje med 180 in 225 evri na tono, močno spoštujeta dve pomurski zadrugi, tudi ostali so to začeli spoštovati. Pri vseh odkupovalcih so se začeli pojavljati prazni termini, kar pomeni, da so si kmetje sami poiskali kupca, ki bo njihov pridelek plačal najbolj pošteno. Cene so bile namreč javno dostopne. Gneče na odkupnih mestih zato ni bilo, tisti, ki so postavili boljše pogoje, so dobili dovolj pšenice. Res pa je, da bodo le redki odkupovalci priznali, da nimajo dovolj pšenice. Lahko povem, da mi je to v zadovoljstvo, saj smo se vsa ta leta na pogajanjih kregali zaradi pičlih desetih evrov višje odkupne cene,« je poudaril Küčan. Izpostavil je še bojazen, kaj bo prinesla jesen. »Vprašanje je, kaj se bo zgodilo na področju semena, saj bo to znatno dražje, dražijo se tudi umetna gnojila, ki jih v tem trenutku ni. Nova sezona bo po mojem precej dražja na vseh področjih.«
Zasejane površine v Pomurju se krčijo, letos je bilo posejanih tri tisoč hektarjev manj pšenice kot lani, povečujejo pa se površine zasejanega krmnega in pivskega ječmena ter sladkorne pese. »Ljudje se odločajo pravilno, saj iščejo tiste alternative, pri katerih ob koncu sezone dobijo več. Enostavno jih ne moremo več prisiliti, da bi sejali pšenico,« je podčrtal Franc Küčan.
Vanesa Jaušovec
Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota je namreč v mesecu maju padla enkrat večja količina padavin glede na dolgoletno povprečje; skupno je maja padlo kar 150 litrov dežja na kvadratni meter.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V ŽIVO) Žuti za zgodovinski uspeh. Gorica - Beltinci Klima Tratnjek 1 : 1 (*podaljški)
Nogometaši drugoligaša iz Beltinec v goriškem športnem parku lovijo sploh prvi nastop v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. V polfinalu so doslej igrali le v sezoni 1994/1995, ko jih je izločila soboška Mura. Spremljajte z nami.
Ječmen že požet
Žetev ječmena, ki je bil v Pomurju letos posejan na nekaj več kot 7 tisoč hektarjih, se je zaključila. Količina pridelka se je gibala med 4 in 6,6 tone na hektar. Kot so nam pojasnili pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, je bilo odkupljenega več kot 17 tisoč ton pridelka, odkupna cena pa je bila med 165 in 170 evri za tono.