vestnik

Jeseni nas je lahko strah, kar se dogaja v zdravstvu

Tomaž Modic / Vesna Vuković, 31. 7. 2020
STA
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v teh dneh dejal, da smo pripravljeni na morebitni drugi val epidemije COVID-19. Podatki iz zdravstva kažejo drugačno sliko.
Aktualno

Ali smo pripravljeni na prihajajoče povečanje števila okužb z novim koronavirusom? Svarila dr. Marka Noča in podatki iz zdravstva kažejo, da ne.

Če pustimo ob strani, da vidni predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ministrstva za zdravje in epidemiologi vsak po svoje opisujejo trenutno fazo epidemije novega koronavirusa, je jasno, da z jesenjo in zimo pričakujemo poslabšanje epidemiološke slike v Sloveniji. Mnogi svarijo, da utegne biti še huje kot marca, ko smo bili prisiljeni zaustaviti pomemben del javnega življenja. 

Kaj smo se naučili iz zadnjih mesecev? Smo bolnišnicam, domovom za starejše in drugim zagotovili dovolj dodatnega kadra in finančnih sredstev, jih založili z ustrezno zaščitno opremo in pripravili na nekajkrat večje število okužb? Podatki kažejo, da ne.

- oborožili smo se z dragimi ventilatorji, od katerih velik del ni primeren za zdravljenje bolnikov s COVID-19. Njihovo skupno število nekajkrat presega število razpoložljivih postelj.

- število postelj za intenzivno zdravljenje odraslih se od aprila ni spreminjalo. To bi lahko predstavljalo težavo v zimskih mesecih, ko bo sezona gripe in bo zdravstveni sistem najbolj obremenjen.

- javni zdravstveni zavodi in državni organi šele sedaj začenjajo z iskanjem dobaviteljev zaščitne opreme, čeprav so cene na trgu že pred časom padle. Brez nepredvidenih zapletov bodo postopki trajali do jeseni.

- v nekaterih bolnišnicah je stanje zalog zaščitne opreme zaskrbljujoče. Medtem ko je največji UKC Ljubljana založen za najmanj tri mesece rednega dela, imajo nekatere druge dovolj posamezne opreme le za teden ali dva.

Kar je najhuje, na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Tomaža Gantarja nimajo ne podatkov o tem, koliko je trenutno zaščitne opreme v zdravstvenih zavodih in za koliko časa zadostuje, ne podatkov o tem, koliko bolnikov s hudo obliko COVID-19 lahko bolnišnice oskrbijo. Za pojasnila so nas napotili na posamezne zavode.

intenzivna nega
STA
Pri spopadanju z drugim valom epidemije COVID-19 bo ključnega pomena, da bo na voljo dovolj postelj za intenzivno nego, kjer bi zdravili najtežje primere okužb.

"Za trenutne potrebe dovolj postelj"

"Število intenzivnih postelj za bolnike s COVID-19 prilagajamo trenutnim potrebam. Trenutno so na voljo štiri postelje v UKC Ljubljana in štiri v UKC Maribor, kar zadošča relativno stabilni številki 2-3 bolnikov v zadnjem obdobju," je za necenzurirano.si trenutno stanje komentiral kardiolog dr. Marko Noč z UKC Ljubljana.

Ob morebitnem povečanju števila bolnikov se lahko hitro aktivirajo še štiri postelje v UKC Ljubljana in šest postelj na Kliniki Golnik, medtem ko v UKC Maribor ostajajo pri štirih posteljah, kar bo v primeru večjega navala premalo.

"Namen je, da imamo odprtih čim manj COVID bolnišnic in postelj za intenzivno zdravljenje odraslih. To zagotavlja koncentracijo dela s COVID bolniki in obenem omogoča bolj normalen potek drugih zdravstvenih dejavnosti pri ne-COVID bolnikih (da se ne podaljšujejo že tako dolge čakalne dobe...)," je dejal dr. Noč.

20190117-00910618
STA
Dr. Marko Noč opozarja na kadrovsko in prostorsko podhranjenost intenzivnih enot, ki se vleče že 20 let.

V prvih treh (bojnih) linijah 166 postelj

V prvem valu epidemije novega koronavirusa smo imeli v 1. liniji pet COVID bolnišnic (Ljubljana, Maribor, Celje, Golnik, Novo mesto), kjer je bilo skupno 111 postelj, a so bile te največ 32-odstotno zasedene. Zato ni bilo potrebno aktivirati 2. linije (Izola, Šempeter, Slovenj Gradec, Trbovlje, Murska Sobota) z dodatnimi 48 posteljami in 3. linije (Jesenice, Topolšica, Brežice, Ptuj, Sežana) s še sedmimi posteljami.

Vsega skupaj je bilo torej na voljo 166 postelj za intenzivno zdravljenje odraslih z novim koronavirusom. Za primerjavo, na vrhuncu epidemije 10. aprila je bilo tam 36 bolnikov, od tega jih je 29 potrebovalo respirator. 

"Ker je sedaj epidemija omejena, imamo v prvi liniji štiri bolnišnice s teoretično 94 posteljami. Poudarjam teoretično, saj se zlasti sedaj v času dopustov srečujemo s še večjimi kadrovskimi problemi kot sicer. Samo veseli smo lahko, da je naval bolnikov bistveno manjši kot v prvem valu," je pojasnil dr. Noč. Če bo prišlo do večjega navala, se bodo morali organizirati podobno kot ob prvem valu, kar pomeni ukinitev večine drugih zdravstvenih dejavnosti in preusmeritev kadra na COVID bolnike.

"Število postelj se ni povečalo"

bojana-beović
STA
Dr. Bojana Beović se boji kratnega drugega vala koronavirusa in povečanja števila okužb z gripo.

V zdravstvu se bojijo hkratnega drugega vala koronavirusa in povečanja števila okužb z gripo. "Pri nas je bila v prvem valu smrtnost majhna – razen pri bolnikih v visoki starosti – ravno zato, ker je vsak bolnik dobil vse, kar je bilo možno. Če se nam bo zgodila kombinacija z gripo, kot je bilo v Italiji, bodo razmere slabše. Ob večjem številu bolnikov kakovost obravnave pade, saj na taki ravni ni izvedljiva," je še konec maja opozarjala infektologinja dr. Bojana Beović z UKC Ljubljana.

Od takrat se stanje v državi ni kaj dosti spremenilo. "Po mojih podatkih je bilo v Sloveniji konec aprila 257 postelj za intenzivno zdravljenje odraslih (ICU). Nimam informacije, da bi se to število povečalo in tudi ne vidim, kako," je kritičen dr. Noč.

"Nasprotno, zaradi kronične kadrovske stiske, predvsem na področju medicinskih sester in tehnikov, je operativno število postelj predvsem v letnih mesecih verjetno še bistveno manjše. Gre za več kot 20-letne probleme prostorske in kadrovske podhranjenosti intenzivnih enot v Sloveniji, ki že v normalnih razmerah (brez COVID-19) pogosto ne zadoščajo," je poudaril. "Stroka na to ves čas neuspešno opozarja. Zlasti pereč problem pa je to pomanjkanje v UKC Ljubljana, kjer že več kot 15 let neuspešno gradimo prizidek z dodatnimi 44 posteljami. Prava nacionalna katastrofa in velika odgovornost vseh vlad v tem obdobju," je dodal.

Na ministrstvu za zdravje so danes pojasnili, da so projekt izgradnje prizidka UKC Ljubljana uvrstili na seznam pomembnih investicij. "Trenutno v okviru projekta potekajo dela, vezana na vzpostavitev združenih laboratorijev s spremljajočimi prostori in opremljanje urgentnega kirurškega bloka (faza 3a)," so dodali.

Na izrecno vprašanje, ali so glede na znane omejitve v zdravstvenem sistemu zagotovili bolnišnicam dodatne finančne in kadrovske pogoje za pripravo na drugi val, pa so na ministrstvu odgovorili le: "Javni zdravstveni zavodi se pripravljajo na morebitni drugi val."

milan-krek, nijz
STA
Milan Krek je pred 14 dnevi ugotavljal, da smo že sredi drugega vala epidemije. Minister za zdravje in drugi medtem menijo, da bo do morebitnega drugega vala prišlo šele jeseni.

Bo zaščitne opreme dovolj? Nihče ne ve.

Neznanka je tudi, koliko zaščitne opreme je trenutno v državnih zavodih.

Na ministrstvu za zdravje so nas za pojasnila o tem napotili na zavod za blagovne rezerve pod vodstvom Tomija Rumpfa, kjer pa nam v treh dneh niso odgovorili. Ta podatek bi moral biti na dosegu roke, saj so zaščitno opremo kupovali zgolj do konca maja, ko je bila preklicana epidemija. Od takrat se količine ne bi smele več spreminjati, razen mask tipa FFP2, ki jih je do konca tega meseca dobavljalo podjetje Acron.

Med epidemijo, ko so za nabavo zaščitne opreme zadolžili blagovne rezerve, so se s koordinacijo nabave ukvarjali državni sekretarji in zaupniki ministrov. Od preklica epidemije pa je pristojnost za nakupe spet v rokah posameznih zavodov. Večje bolnišnice so se same lotile nabave zaščitne opreme za sprotno porabo in zalogo za morebitni drugi val. 

Nekateri pa so to nalogo prepustili drugim. Tako so v murskosoboški bolnišnici za nabavo zaščitne opreme pooblastili Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Tam so napovedovali, da bodo skupni javni razpis objavili še v juliju, a ga do sedaj še ni bilo. Po besedah poznavalca razmer bo od objave razpisa do podpisa pogodbe s ponudnikom trajal najmanj mesec dni, tako da bi bila lahko oprema v Sloveniji šele septembra. Pa še to v primeru, da bo šlo vse po načrtu.

Koliko zaščitne opreme imajo v UKC Ljubljana ...

"Okvirno ocenjujemo, da porabimo v UKC Ljubljana 100 tisoč kirurških mask tedensko (odvisno od števila zaposlenih v službi, števila opravljenih pregledov in posegov …). Časovno je zalogo težko opredeliti glede za težko predvidljiv razvoj epidemije, vsekakor pa zaloge pri nas in zajamčene zaloge pri dobaviteljih zadostujejo za redno delo in pričakovano porabo za 3 mesece," so pojasnili v UKC Ljubljana.

... koliko v UKC Maribor ...

"Glede na trenutno epidemiološko situacijo imamo mesečno zalogo FFP3 respirator mask in zaščitnih zrakotesnih očal, tedensko zalogo kirurških IIR mask in večmesečno zalogo zaščitnih kirurških mask in KN95 mask ter zaščitnih očal ter vizirjev. Prav tako smo dobro preskrbljeni z zaščitnimi kombinezoni in zaščitnimi plašči, zaloga zadošča za več mesecev. Imamo okoli 2-mesečno zalogo pokrival za glavo in zaščite za obuvala ter zaščitnih nitrilnih rokavic. Imamo približno mesečno zalogo razkužil za roke in večmesečno zalogo razkužila za površine," so navedli v UKC Maribor.

... in koliko v celjski bolnišnici

"Trenutno lahko zagotavljamo dvomesečno zalogo osebne varovalne opreme pri trenutni porabi bolnišničnih oddelkov (spremljamo stanje zalog, preverjamo stanje na trgu ponudbe, dopolnjujemo zaloge). Težave so le še pri posameznih artiklih (rokavice, kape, zaščitni plašči, maske)," so pojasnili v Splošni bolnišnici Celje.