vestnik

Jevšek podpisal enega najpomembnejših dokumentov za črpanje evropskih milijard, jutri prihajata z evropsko komisarko na Puščo

Rok Šavel, 28. 9. 2022
SVRK
Kohezijski minister Aleksander Jevšek in evropska komisarka za kohezijo in reforme Elise Ferreira sta na Ljubljanskem gradu podpisala Sporazum o partnerstvu.
Aktualno

Vlada je na današnji seji potrdila Program evropske kohezjske politike za obdobje 2021-2027, kohezijski minister Aleksander Jevšek pa je v Ljubljani z evropsko komisarko Elise Ferreiro podpisal sporazum o partnestvu - dokumenta predstavljata temelj za črpanje 3,26 milijarde evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je bil eden od govornikov na današnji tiskovni konferenci po seji vlade, saj je vlada potrdila Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Dokument skupaj s sporazumom o partnestvu, ki ga je danes na Ljubljanskem gradu podpisal z evropsko komisarko za kohezijo in reforme Elise Ferreira, predstavlja temelj za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2021-2027, ki se sicer izteče v letu 2029, saj je bila iztekajoča se perspektiva zaradi covida podaljšana do konca naslednjega leta.


Prvi razpisi v prvi polovici leta 2023

V četrtek dopoldne si bo komisarka v spremstvu ministra Jevška ogledala še nekaj projektov v Sloveniji, ki so sofinancirani z evropskimi sredstvi, med drugim bosta obiskala tudi romsko naselje Pušča, kjer bosta zasadila lipo.

Kot je poudaril Jevšek, je bila priprava teh dveh dokumentov ena glavnih prioritet ob nastopu vlade junija leta. Sledi potrditev programa na obeh razvojnih svetih kohezijskih regij (Vzhodne in Zahodne) nato pa predložitev programa v formalno potrditev Evropski komisiji. Jevšek je izrazil upanje, da ga bo Evropska komisija odobrila do konca leta. Programiranje mora biti namreč zaključeno do konca leta 2022, saj v nasprotnem Slovenija izgubi 500 milijonov evrov evropskih sredstev. Prve razpise iz novega finančnega obdobja je tako za pričakovati v prvi polovici leta 2023. Kot so danes zapisali v kabinetu predsednika vlade, namerava Slovenija investirati predvsem v zeleno in digitalno transformacijo, konkurenčnost in socialno kohezijo, kar sodi tudi med prednostne naloge vlade. Premišljena in učinkovita uporaba evropskih sredstev je v danih razmerah po mnenju vlade energetske krize še posebej pomembna, saj lahko prispeva k naslavljanju ekonomskih in socialnih izzivov, ki jih kriza prinaša. Slovenija je sicer vse od pristopa k Evropski uniji prejela skoraj 11 milijard evrov kohezijskih sredstev, kar je soprispevalo k ekonomskemu in socialnemu razvoju države.

V okviru omenjenega programa za naslednje finančno obdobje so načrtovana sredstva evropske kohezijske politike na nacionalni ravni. Skupno gre za 3,26 milijarde evrov. Vanj so vključeni štirje skladi: Kohezijski sklad oz. KS (celotna Slovenija): 718,19 milijona evrov; Evropski sklad za regionalni razvoj oz. ESRR (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 1.599,79 milijona evrov; Evropski socialni sklad plus oz. ESS+ (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 635,97 milijona evrov; Sklad za pravičen prehod oz. SPP (za dve premogovniški regiji: Zasavje in Savinsko-Šaleško regijo): 258,72 milijona evrov.


Pomembnejša mehanizma za regionalni razvoj sta med drugim CTN - celostne teritorialne naložbe, do katerega so upravičene mestne občine (torej tudi soboška občina) in Dogovor za razvoj regij (DRR), s katerimi se uresničujejo regionalni razvojni programi (tudi pomurske razvojne regije). V Jevškovi vladni službi pojasnujejo, da bo za CTN namenjenih osem odstotkov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, v delež sicer ni vključena tehnična pomoč, za DRR pa bo predvidoma namenjenih toliko sredstev, kot v finančnem obdobju 2014-2020. Usklajevanje sicer še potekajo. Z obstoječim DRR smo v Pomurju sofinancirali predvsem gradnjo poslovnih in gospodarskih con, kolesarskih povezav in pomurskega vodovoda.


Bomo počrpali vsa sredstva, ki so še na voljo?


Ena izmed glavnih problematik, s katero se trenutno ukvarja kohezijski minister, je sicer odločanje o morebitnih prerazporeditvah evropskih sredstev s projektov, ki nimajo realnih možnosti, da bodo dokončani do konca naslednjega leta, ko se izteče operativni program 2014-2020. Kot so nam pojasnili v vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko, se pri izvajanju projektov upravičenci srečujejo s številnimi izzivi, povezanimi predvsem z globalno situacijo. Ključni izzivi so dvig cen in energentov, podaljšanje dobavnih rokov, na nekaterih segmentih tudi pomanjkanje delovne sile. Največ tveganj sicer vidijo pri izvajanju operacij financiranih s sredstvi React-EU. V tem delu potekajo usklajevanja z vključenimi resorji. Odločitve bodo po navedbah vladne službe, ki jo vodi Jevšek, sprejete v naslednjih tednih.