Na četrtkovi seji skupščine javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci bodo predstavniki pomurskih občin odločali o ureditvi statusa družbe Mensana, v kateri je Cerop pridobil 49-odstotni lastniški delež za izvajanje dela dejavnosti medegeneracijskih središč in centra ponovne uporabe. Družba je bila ustanovljena z namenom upravljanja z Medgeneracijskim središčem Murska Sobota, prenovljenim objektom na mestu nekdanje "družbene prehrane" v Murski Soboti, kar je bila ena izmed poglavitnih točk odmevne revizije računskega sodišča, ki je v povezavi z investicijo Ceropa in financiranjem družbe Mensana odkrilo kup nepravilnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski bend dvakrat drugi, a brez finala
V Kinu Šiška v Ljubljani je bil pred kratkim še drugi polfinale enajste sezone Špil lige, natečaja, ki je namenjen dijaškim glasbenim skupinam in samostojnim izvajalcem. V sklopu lige jim omogočijo koncertni nastop, v finalu pa okronajo zmagovalca oziroma prvaka sezone.
Kaj je glede Mensane zmotilo računsko sodišče
Od višine investicije, ta je znašala več kot 3,8 milijona evrov, kar je predstavljalo več kot 60 odstotkov vseh investicijskih vlaganj javnega podjetja v obdobju 2015-2018, za katero se Cerop ni odločil na podlagi analiz in tudi brez predhodnega investicijskega programa ter druge potrebne dokumentacije, do spornih nakupov in prodaj poslovnih deležev v družbi, kjer je takratni direktor Franc Cipot zastopal tako podjetja, ki so prodajala, kakor podjetja, ki so kupovala poslovne deleže v Mensani, pa do spornega kreditiranja Mensane s strani Ceropa v skupnem znesku 220.500 evrov brez soglasja občin in drugih pravnih poslov med družbama, kjer je bil nekdanji direktor v konfliktu interesov. Računsko sodišče je v reviziji Ceropu odredilo, da naj pripravi analizo možnosti odprodaje premoženja, povezanega z Medgeneracijskim središčem Murska Sobota, ki je še v lasti javnega podjetja Cerop z načrtom odprodaje premoženja, ki večinoma ni namenjeno izvajanju temeljne dejavnosti javnega podjetja Cerop. To namreč, kot so zapisali državni revizorji, ni bilo ustanovljeno za zagotavljanje najema prostorov za delovanje medgeneracijskih centrov ali socialnih podjetij. Cerop sicer ni več lastnik nobenega od stanovanj v objektu Mensane, letos pa je pričel z odprodajo etažnih delov v zgradbi Mensana, ki so namenjeni izvajanju tržne dejavnosti. Gre za tri poslovne in deset garažnih prostorov, iz naslova katerih naj bi si obetali več kot 312 tisoč evrov. Kot je bilo povedano na zadnji seji skupščine, ki je bila meseca maja, pa bodo sedaj odločali še, kaj storiti s poslovnim deležem v Mensani, ki se je leta 2016 preoblikovala v socialno podjetje.
Upnik in solastnik brez vpliva
Ker Cerop ni večinski lastnik, saj si lasti le 49-odstotkov družbe, mu to predstavlja oviro pri vplivu na nadaljnje poslovanje, po drugi strani pa je tudi edini upnik Mensane, saj ta Ceropu dolguje še dobrih 26 tisočakov iz naslova kreditne pogodbe. Dodatno težavo predstavlja še tveganje insolventnosti Mensane, saj se je ta šele v letu 2020 izkopala iz rdečih številk, ki naj bi bile predvsem posledica gostinske dejavnosti, katero pa kot krovna družba več ne izvaja.
Kdo so preostali lastniki Mensane? Razvozlati dejansko lastniško strukturo v Mensani je manjši izziv. Mozaik - društvo za socialno vključenost, socialno podjetje si lasti 25-odstotni delež - gre za društvo, ki ga vodi Lili Miloševič in med drugim upravlja z zavetiščem za brezdomce v Murski Soboti. 20-odsotni delež je v lasti Društva za ohranjanje in varovanje okolja Zeleni rudnik, ki ima sedež vpisan na istem naslovu kot domuje Cerop, kot zastopnica društva pa je navedena Tanja Bagar. Preostali lastnik, ki upravlja s šestimi odstotki Mensane, pa je Društvo za razvoj podeželja - Pomelaj, kjer je kot zastopnica navedena Marjana Žalik. Obstaja tudi Zavod Mensana, ki sicer ni neposredno vpet v lastniško strukture krovne Mensane, ima pa sedež na istem naslovu in je bil registriran za opravljanje dejavnosti centra ponovne uporabe - gostinstvo, pralnica/čistilnica in podobno. Lastnika zavoda, ki sta ravno tako solastnika v Mensani, sta Moazik in Zeleni rudnik, zavod pa vodi Goran Miloševič, soprog Lili Miloševič.
In kaj bo predlagalo vodstvo Ceropa, ki ga vodi Simona Biro, na četrkovi seji skupščine pomurskim občinam? Neodplačni prenos poslovnih deležev preostalih lastnikov s strani Ceropa, s čimer bo javno podjetje postalo 100-odstotni lastnik Mensane, nato sprememba imena družbe v Center predelave in ponovne uporabe Pomurja d.o.o. in preselitev sedeža družbe na naslov, kjer domuje Cerop (Vaneča 81a, 9201 Puconci) ter spremembo družbe v invalidsko podjetje (za kar je potrebno soglasje vlade) in kot osnovno dejavnost družbe opredeliti predelavo in ponovno uporabo predmetov. Tak predlog je moč razumeti v luči nadzora nad upravljanjem Mensane, kjer je do nedavnega še vedno bil kot prokurist naveden Franc Cipot (razrešili so ga v začetku septembra), in zaščito pred tveganjem, ki ga za Cerop predstavljajo morebitne poslovne težave Mensane. Cerop bi tako, ob zeleni luči pomurskih občin, po novem obvladoval dve hčerinski družbi. Za Ograček, kot vemo, so se na zadnji seji skupščine že odločili, da naj se ne združi z matičnim podjetjem ob zagotovilu, da bodo na njegovo poslovanje imele več vpliva tudi občine.