vestnik

Kaj imajo skupnega plinovod, daljnovod in Terme Lendava

Majda Horvat, 7. 11. 2019
Silva Eöry
Pomurje se je geografsko znašlo v središču pomembnih energetskih dogovorov med sosednjimi državami, česar pa nihče ne poudarja.
Aktualno

Madžarska pričakuje, da bo Slovenija končno zgradila daljnovod do Pinc in ji s plinovodom pripeljala plin iz Italije.

Madžarska krepi svoj položaj v Evropi in v tej luči je treba videti tudi nedavni obisk slovenskega premierja Marjana Šarca pri madžarskem predsedniku Viktorju Orbanu. Povedano je bilo, da sta se predsednika pogovarjala o migracijah in drugih aktualnih evropskih temah, pa tudi o gospodarskem in kulturnem sodelovanju Slovenije in Madžarske in ukrepih za podporo manjšinama na obeh straneh meje, manj pozornosti pa je bila deležna informacija, da so pogovori tekli tudi o nedokončanih čezmejnih infrastrukturnih projektih. Ob podpori manjšinama je tudi ta del pogovora pomemben za Pomurje.

Orban o avtocesti in železnici do Lendave, Šarec pa nič
Orban je napovedal, da bo Madžarska do konca leta zgradila zadnji odsek avtoceste do slovenske meje in da se pripravlja za gradnjo železniške proge med Zalaegerszegom, Redicsem in Lendavo, Šarec pa o infrastrukturnih temah vsaj javno ni povedal ničesar. Kaj Madžarska sploh pričakuje (v zameno) od Slovenije? Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto – z njim je ob obisku Šarca v Budimpešti gospodarski minister Zdravko Počivalšek podpisal memorandum o razvojnem sodelovanju obeh držav v Afriki – je ob robu letošnjega blejskega strateškega foruma v začetku septembra v pogovoru za televizijsko oddajo Hidak/Mostovi med drugim omenil dva nedokončana infrastrukturna energetska projekta v Sloveniji, ki sta izjemno pomembna tudi za Madžarsko. Gre za gradnjo visokonapetostne elektroenergetske povezave Slovenije z Madžarsko od Cirkovec do Pinc, drug nedokončani energetski projekt pa je dvosmerni plinovod, s katerim bi Madžarska dobila plinsko povezavo z Italijo, Slovenija pa dostop do madžarskih skladišč plina.

budimpešta, madžarska
Silva Eöry
Kaj Madžarska pričakuje v zameno za avtocestno in železniško povezavo?


Hrvaška drži Slovenijo in Madžarsko v šahu
Gradnjo daljnovoda so sosednje države začele načrtovati že pred dvajsetimi leti. Madžarska in Hrvaška sta se povezali že pred letom 2006, Slovenija pa kljub številnim podpisanim dogovorom te povezave še vedno ni vzpostavila. Madžarska je tako edina sosednja država, s katero Slovenija nima povezanega električnega omrežja. Družba Eles je za izvedbo tega projekta letos pridobila 50 milijonov evrov iz evropskih virov, lani pa je padla tudi velika prepreka, saj je bil sklenjen dogovor, da bo del daljnovoda pri Hotizi zgradila Hrvaška. Tu namreč v dolžini dveh kilometrov (celoten daljnovod je dolg 80 kilometrov) poteka prek hrvaškega katastrskega območja. Kljub temu še vedno ni jasno, kdaj natančno se bo gradnja začela. Iz družbe Eles so nam sporočili, da bodo dela stekla predvidoma v začetku leta 2020, odvisno od poteka javnih naročil za gradnjo in dobavo opreme. Toda Hrvaška za del daljnovoda pri Hotizi še ni izdala gradbenega dovoljenja. S tem seveda drži v šahu tako Slovenijo kot Madžarsko.

Drugi nedokončani energetski projekt, za katerega je potrebno sodelovanje Slovenije in Madžarske, je torej plinovod. Szijjarto je februarja letos sporočil, da sta Slovenija in Madžarska skupaj oddali vlogo za evropsko financiranje plinske povezave med državama, kar je skrhalo plinske dogovore med Madžarsko in Hrvaško. Zaradi visoke cene je namreč Madžarska nekoliko ohladila svoj interes za zakup dela zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krku. Toda Szijjarto je zadnje dni oktobra napovedal, da bo Madžarska od Hrvaške, ki je že začela graditi plinski terminal, po letu 2021 kupovala utekočinjeni zemeljski plin iz Katarja. Ali bo to zmanjšalo pomen plinske povezave med Italijo in Madžarsko čez Slovenijo?

budimpešta, madžarska
Silva Eöry
Marjan Šarec je bil pred kratkim na obisku pri Viktorju Orbanu.


Madžarska želi dobiti plin iz Italije prek Slovenije
V družbi Plinovodi, operaterju prenosnega sistema, so julija in avgusta letos izvedli anketo o zakupu dodatnih zmogljivosti na mejnih točkah prenosnega sistema Tornyiszentmiklos–Pince. Na naše vprašanje, kaj je pokazala anketa, so nam iz družbe sporočili, da rezultati ocene povpraševanja na podlagi nezavezujočih anket kažejo zadovoljivo zanimanje za prenos zemeljskega plina v Slovenijo. »Slednje potrjuje namero obeh sistemskih operaterjev za vzpostavitev nove interkonekcije med Slovenijo in Madžarsko v Pincah ter povezavo obeh prenosnih plinovodnih sistemov. Projekt je na dosedanjih listah prepoznan tudi kot PCI (projekt skupnega interesa). V naslednji fazi sledi zasnova projekta,« so še zapisali. Temu bo sledila faza zasnove, na podlagi katere bosta operaterja Slovenije in Madžarske opravila skupno javno posvetovanje o osnutku predloga projekta, so nam še sporočili iz Plinovodov. Szijjarto pa je v intervjuju izjavil, da žal tudi tu zadeve potekajo počasi, čeprav sta se z ministrico Alenko Bratušek nazadnje dogovorila, da Slovenija lahko pripravi plinski interkonektor z zmogljivostjo dveh milijard kubičnih metrov.
O tem, da je Pomurje geografsko v središču, a lončka še ni primaknilo, ter ali so Terme Lendava postranska korist, pa v novi številki Vestnika.