Ob tem so posebej izpostavili raziskavo podjetja McKinsey, v kateri so zaposleni na vprašanje o razlogih, ki vplivajo na njihovo duševno zdravje in dobro počutje, pogosto navajali občutek, da so v službi vedno dežurni, obregnili so se ob nepravično obravnavo, nerazumno obremenitev, nizko avtonomijo in pomanjkanje socialne podpore.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Gornji Radgoni predstavili knjigo Izročilo Petra Dajnka
Z njo obeležili 150. obletnico smrti Petra Dajnka, ki je bila lani, in 200. obletnico izida njegove slovnice
"Številne organizacije zato vpeljujejo aktivnosti, kot so rekreacija, velnes, sadje na delovnem mestu, delavnice za boljše počutje, subvencioniranje športnih aktivnosti, promoviranje zdrave prehrane in podobno, pa vendar to ni dovolj. Z duševnim zdravjem povezani izzivi niso takšni, ki bi jih lahko odpravili zgolj s programi dobrega počutja," je v sporočilu za javnost poudarila psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder Alenka Kraljič.
S programi dobrega počutja delodajalci po njenih besedah odpravljajo predvsem simptome, ne pa tudi vzrokov za nezadovoljstvo, doživljanje neuspešnosti, pogosto odsotnost z delovnega mesta, slabo počutje ali tudi izgorelost zaposlenih.
Kraljič je prepričana, da bi morali delodajalci na pogostejše bolniške odsotnosti, bolezni ali izgorelosti gledati "kot na alarm, da mora podjetje brez odlašanja uvesti določene sistemske spremembe".
V Trenkwalderju so zapisali še, da psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih medosebnih odnosov na delovnem mestu ter lahko vodijo v prekomerni in kronični stres.
Navedli so še podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki kažejo, da breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji predstavlja osem odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti pa naj bi se breme duševnih motenj odražalo v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj.
Podjetja naj bi si sicer bolj ali manj zavedala, da so dobri kadri njihova vstopnica do uspešnega poslovanja. "To pa obenem pripelje do tega, da se dobre in učinkovite kadre pogosto dodatno obremenjuje, kar dolgoročno vodi v njihovo izgorelost ali vsaj v nezadovoljstvo in iskanje nove službe," je še dejala Kraljič in dodala, da se vse te močne negativnosti zmanjšajo, "če podjetje skrbno bdi nad kadri, poslovnimi procesi in njihovo organizacijo".