vestnik

Kaj pravijo pomurski podjetniki na vladne načrte?

Timotej Milanov, 24. 9. 2018
Nataša Juhnov
Proizvodnja družbe Var v Gornji Radgoni, v kateri upajo, da se bodo lahko preselili v nove prostore.
Aktualno

Pomurski podjetniki so tako kot njihovi kolegi drugod v državi zaskrbljeni zaradi nekaterih napovedanih ukrepov nove vlade – Politika odgovarja, da bodo ti izvedeni postopno in v dialogu z gospodarstvom

Koalicijska pogodba med vladnimi strankami je sprožila precej buren odziv slovenskih gospodarstvenikov. Med drugim jih motita predloga vključitve osebnih prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za odmero dohodnine ter dviga prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce na 0,8 odstotka na leto. Pri tem opozarjajo, da se sedanja gospodarska rast verjetno ne bo nadaljevala v nedogled. »Napovedujejo se ukrepi, ki jih lahko podpiramo, kot so zagotovitev primerljivega davčnega okolja, razbremenitev plač in dohodninska olajšava, spodbude za tehnološki preboj in davčne olajšave, vzdržne in stabilne javne finance, spoštovanje fiskalnega pravila ter veliko drugih. Vendar hkrati koalicijska pogodba obljublja ogromno drugih stvari, kot so postopno povečanje skupnih sredstev za zdravstvo, povečanje deleža za kulturo, dvig pokojnin in minimalne plače, sprememba kolektivne pogodbe za javni sektor, dvig socialnih pomoči,« pravi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, ki dodaja, da za predstavnike gospodarstva ni sprejemljivo, da bi se te zaveze hitro realizirale brez sistematičnega pregleda, kaj je finančno vzdržno.

86437b3018770e7fb90c45cb5344e802
Robert Balen
"Rešitve je treba sprejemati postopoma in v dialogu z gospodarstvom," pravi Dejan Židan.

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan pojasnjuje, da je koalicijska pogodba zelo jasna v delu, ki govori, da bo vlada delovala v smeri boljše pripravljenosti gospodarstva na morebitno novo krizo. »Nočemo, da se ponovi leto 2008. Javna polemika je bila najbolj pestra okoli davčne politike, a glede na seštevek davkov in taks je Slovenija pod povprečjem Evropske unije in držav, ki jim želimo biti podobni, kot sta Nemčija in Avstrija. Ima pa naša davčna politika napako, in sicer v preveliki obremenitvi dela, prevelika je razlika med bruto in neto plačo, premalo pa sta obdavčena premoženje in dobiček. Zato koalicijska pogodba govori predvsem o davčnem prestrukturiranju. S tem se v pogovorih z nami strinjajo tudi številni podjetniki. Je pa treba vse rešitve sprejemati postopoma in v dialogu z gospodarstvom.«

Najprej ustvariti, nato deliti

Pomurski poslovnež in lastnik družbe Roto Štefan Pavlinjek je pred kratkim v okviru dogodkov Celjskega sejma sodeloval v razpravi, ki je bila po njegovih besedah neke vrste apel obrtne in gospodarske zbornice vladi. »Vsi tekmujejo v tem, kako bi dvignili izdatke za socialo, nihče pa ne razmišlja, da je treba najprej nekaj ustvariti, šele nato lahko delimo. Zunaj Slovenije nas še vedno dojemajo kot del Balkana, zato moramo biti vsaj za 20 odstotkov cenejši od konkurence, če želimo uspeti, pri tem pa surovine vsi kupujemo po istih cenah. Hkrati smo zaradi bližine Avstrije prisiljeni v dvigovanje plač, v kar nas sili predvsem odhod mladih na delo čez mejo. Zato je zelo težko vlagati v razvoj in tekmovati na trgu,« se je Pavlinjek odzval na nekatere napovedane ukrepe nove vlade. Država bi morala po njegovem mnenju najprej racionalizirati javno upravo.

3e53abcfa7ac1761355ee0d4219284c6
Nataša Juhnov
Država bi morala po mnenju Pavlinjeka najprej racionalizirati javno upravo.

»Dvigovanje socialnih izdatkov ni dobra poteza, saj tako ljudje hitro postanejo zadovoljni s prejetimi sredstvi in se jim več ne ljubi iskati dela. S tem bomo zapravili mlado generacijo, ki bi morala od sebe dati največ.« Pavlinjek še meni, da država ne daje dovolj spodbud za zaposlovanje mladih. »V Sloveniji moramo okrepiti temelje, te pa predstavlja gospodarstvo. Namesto tega želimo naše gospodarstvo uničiti, ljudi, katerih šolanje smo financirali, pa podimo v tujino.«
Lastnik in direktor Term Vivat Metod Grah opozarja, da vsaka večja obdavčitev posredno vpliva tudi na konkurenčnost. »Veliko gospodarstvenikov je začelo z nič, najemali smo kredite in zastavljali svoje hiše, torej smo sami nosili vsa tveganja, sedaj pa bi nas po 30 letih dodatno obdavčili. To ni dobro sporočilo za gospodarstvo, pri tem ne vem, kdo je bolj nevaren, skrajna levica ali skrajna desnica.« Grah še pove, da država potrebuje močan javni sektor, ampak se mora ta po njegovem mnenju optimalno organizirati, kot so organizirane gospodarske družbe. »Živimo in delamo tukaj, ne moremo se kar nekam preseliti, zato moramo doma vzpostaviti konkurenčno okolje.«

fb6a69137bc303d6d59b24455c26f7d8
Nataša Juhnov
Metod Grah pravi, da vsaka večja obdavčitev posredno vpliva tudi na konkurenčnost.

Mele: sodelovanje dobro, rezultatov še ni

Od sodelovanja z državo si veliko obetajo tudi gospodarstveniki v Občini Gornja Radgona, ki si prizadevajo za širitev industrijske cone v Meleh, da bi postavili nove – večje proizvodne hale. Nov občinski podrobni načrt so svetniki že potrdili, pri tem pa še ni jasno, kako bodo lahko podjetniki pridobili zemljišča. Od 14 hektarjev velikega območja je pet hektarjev v zasebni lasti, preostalo pa v lasti države, bodisi v lasti družbe Slovenski državni gozdovi ali Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. »Sodelovanje je na zelo visoki ravni, a rezultata še ni,« pravi župan Stanislav Rojko.

d7a63f3644310e594492ee529d015b72
Natasa Gider
Od sodelovanja z državo si veliko obetajo tudi gospodarstveniki v Občini Gornja Radgona.

Do dolgotrajnega dogovarjanja je kritičen tudi solastnik družbe Var Anton Mlakar, ki vladne predloge v zvezi z gospodarstvom označuje za nesprejemljive. »Takih zadev ne bi smeli čez noč spreminjati, saj moramo v podjetjih poslovanje načrtovati za več let naprej.«
Hkrati so v občini začeli postopek spremembe občinskega prostorskega načrta, s katerim bi za zazidljiva razglasili tudi zemljišča med poslovnima stavbama družb Transport Rojko in Odelo. »Iščemo pot, po kateri bi lahko naše gospodarstvo prišlo do teh zemljišč pod čim bolj ugodnimi pogoji, a natančen način, kako bomo to storili, nam še ni znan, saj se mora do tega opredeliti vlada. Gre za 1000 novih delovnih mest, zato to ni šala,« še pove Rojko.
Timotej Milanov