vestnik

Kaj predvideva novela zakona o nalezljivih boleznih in zakaj se pod njo ni podpisal pomurski poslanec Zrim?

Rok Šavel, 19. 6. 2022
Jure Zauneker
Novela zakona o nalezljivih boleznih predvideva rešitve in pravno podlago za ukrepe v času pojava nalezljive bolezni, a je hkrati sprožila tudi določena trenja znotraj vladne koalicije.
Aktualno

Poslanci vladne koalicije so v državni zbor po skrajšanem postopku vložili novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki daje pravno podlago morebitnih vladnim ukrepom ob pojavu nalezljive bolezni. Vsi poslanci se pod predlog novele niso podpisali, med njimi svojega podpisa ni prispeval tudi poslanec SD Damijan Zrim.

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice so v državni zbor po skrajšanem postopku vložili novelo zakona o nalezljivih boleznih, s katero bi se v čim krajšem roku odpravila neskladnost zakona z ustavo, kar je ugotovilo ustavno sodišče lani in takrat naložilo državnemu zboru, da neskladnost odpravi v roku dveh mesecev.


Nadzor državnega zbora in visoke globe


Posledično so bili neustavni tudi vladni omejevalni ukrepi v času epidemije koronavirusa. Z novelo se tako vzpostavlja ustrezna pravna podlaga za omejevalne ukrepe kot so omejitev in prepoved gibanja, javnih shodov, zbiranja in prometa z blagom ter izvajanja storitev ali delovnih procesov za potrebe varovanja zdravja in življenja ljudi. Zakon ob tem predvideva ustanovitev neodvisne strokovne skupine, ki podaja oceno za nevarnost hitrega širjenja nalezljive bolezni. Strokovno skupino vodi predstavnik epidemiološke znanosti, sestavljajo pa jo še vsaj predstavniki imunološke, sociološke, psihološke in pravne znanosti, je navedeno. Hkrati zakon nalaga tudi večjo vlogo državnega zbora, saj določa, da zdravstveni minister predlog ukrepov pošlje v seznanitev državnemu zboru. Najpomembnejša vloga pri nadzoru nad ukrepi je sicer zaupana pristojnemu delovnemu telesu , ki mora podati soglasje k podaljšanju ukrepov, če se le ti podaljšujejo preko 30, 60 ali 90 dni.

Obenem novela zakona določa še globe za posameznike, ki prekršijo zdravstvene ukrepe. Te znašajo od 400 do 4000 evrov, organizatorju javnega shoda v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, pa grozi globa od 1200 do 12.000 evrov. Predlagana zakonodaja sicer sledi rešitvam, ki so jih pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, dodanih pa je bilo le nekaj nomotehničnih popravkov.


Zrim: Ne po hitrem postopku


Že pred vložitvijo novele zakona naj bi prišlo do določenih trenj v vladni koaliciji, saj gre pri zdravstvenih ukrepih za izredno politično občutljivo vprašanje. Omejevalni ukrepi so nenazadnje v preteklosti sprožili številne proteste po državi, hkrati pa tudi sedaj obstaja v družbi velik del nasprotnikov ukrepov, ki so na družbenih omrežjih kritični do predlaganega zakona. Da zakon nima celotne podpore v koaliciji dokazuje tudi dejstvo, da podpisov ob vložitvi v zakonodajno proceduro niso prispevali trije poslanci SD, in sicer Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim.

pomurski-poslanci, damijan-zrim
Vanesa Jaušovec
Damijan Zrim bi si želel, da se zakon sprejema po rednem postopku ter da se opravi tudi javna razprava.

Kot je za Vestnik.si pojasnil Zrim, se osebno sicer strinja, da je zakon potrebno sprejeti, ker je to bilo naloženo že v času bivše vlade s strani ustavnega sodišča, a da bi bilo po njegovem mnenju primerno, da se ga sprejema po rednem in ne po skrajšanem postopku. Pomurski poslanec ravno tako poudari, da bi zakon moral biti v javni razpravi. Novela zakona bo sicer tudi brez omenjenih poslancev imela večino v državnem zboru. V razlogih za sprejem po skrajšanem postopku so predlagatelji zapisali, da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.

Po podatkih Covid-19 Sledilnika so včeraj v Sloveniji ob 298 PCR-testih in 1013 hitrih testih potrdili 174 novih okužb. Covidne številke so v zadnjem obdobju ponovno začele nekoliko naraščati, a število hospitaliziranih ostaja nizko. Nacionalni inštitut za javno zdravje je v začetku junija ob sobotah in nedeljah ter praznikih do nadaljnjega prenehal z objavljanjem in s poročanjem dnevnih podatkov o covid-19.