vestnik

Kaj se dogaja na trgu lesnih goriv in kaj predlaga Magyar? Tudi cene pelet in drv eksplodirale

Rok Šavel, 20. 8. 2022
arhiv Svet24
Lani je bilo potrebno za tono lesnih pelet odšteti manj kot 300 evrov, danes so cene poskočile že do 600 evrov.
Aktualno

Ekstremne razmere so povezane z dogajanjem pri drugih energentih.

Skoraj 60 odstotkov površine Slovenije prekrivajo gozdovi, ki so večinoma v zasebni lasti. Temu primerna je tudi raba lesa za energetske namene, na leto znaša okrog dva milijona ton. Lesna biomasa kot primarni energent prevladuje v gospodinjstvih, s tem da jo je v zadnjem obdobju začela izpodrivati električna energija. »Ogrevanje z lesom je bilo vedno najbolj poceni. Izjema je bila edino električna energija, a to se je zdaj zelo na hitro spremenilo,« pravi Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije, ki pripomni, da je svoje naredila tudi država s spodbujanjem toplotnih črpalk. Najbolj pereče stanje je trenutno na področju lesnih peletov, ne samo da se je cena tone v zadnjem letu več kot podvojila, ampak jih na trgu tudi primanjkuje.

Gibanje cen lesnih goriv spremljajo tudi na Gozdarskem inštitutu Slovenije in si jih lahko pogledate na tej povezavi.

Po podatkih Gozdarskega inštituta je v Sloveniji okoli 25 proizvajalcev peletov, ki jih na leto prodajo okoli 160 tisoč ton, v državi pa porabimo do 240 tisoč ton peletov na leto, kar pomeni, da na tem področju nismo samooskrbni. Težave povzročajo naši pomembni uvozni trgi, kot so Bosna in Hercegovina, Srbija in tudi Ukrajina, kjer je izvoz lesnih goriv omejen. »Na drugi strani je velik pritisk tudi zaradi izvoza peletov. Naši proizvajalci bi lahko zdaj praktično vse izvozili, in to po veliko boljših cenah,« poudari Krajnčeva in doda, da je bilo letos povpraševanje po peletih opaziti bistveno prej kot po navadi predvsem zaradi morebitnih visokih cen elektrike in negotove oskrbe z zemeljskim plinom in kurilnim oljem. »Peleti pa so industrijski proizvod, ki ga ni možno ustvariti čez noč,« poudari strokovnjakinja.

V podjetju Arpis iz Lendave, kjer se ukvarjajo s prodajo in razvozom lesnih peletov ter jih na leto prodajo okoli 2000 ton, več ne pobirajo naročil, saj so razprodani že več kot mesec dni. »Do oktobra bom razvozil vse, običajno pa sem nazadnje še decembra pobiral naročila,« pravi direktor Arpad Sobočan, ki še zdaj dobiva okoli 30 klicev na dan s povpraševanjem po peletih. Kot dodaja, so se uresničile napovedi, da bodo zaradi pomanjkanja smrekovine iz Ukrajine, Rusije in Belorusije cene eksplodirale.

Tudi pri drvih povpraševanje presega ponudbo, težave glede dobavljivosti pa so nekoliko drugačne. »Ni problem iti v gozd posekat, a dobili bomo sveža drva, ki so uporabna šele v naslednji kurilni sezoni,« opozarja vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije. Lansko jesen pa nihče ni vedel, da bo situacija danes takšna, kakršna je, zato je bila pripravljena normalna količina drv, ki se normalno proda ob normalnih razmerah, a danes so te vse prej kot normalne. »Cene se dvigujejo za vsa lesna goriva, tudi za brikete in sekance. Če so se podražili energenti, so se podražile surovine, tudi cena žagovine je narasla in težave so z njeno dobavljivostjo,« pove Nike Krajnc.

Janez Magyar
Marina Vrbnjak
Zaradi razmer na trgu z lesom je Janez Magyar k ukrepanju pozval kmetijsko ministrico Ireno Šinko.


Napovedati, kaj bo s cenami elektrike 

Pomurski poslanec Janez Magyar je pred kratkim zaradi razmer na trgu z lesom pozval kmetijsko ministrico Ireno Šinko, naj se po vzoru Madžarske prepove izvoz slovenskega lesa, omogoči sečnja bukovega lesa in zagotovi zadostna količina lesa za državljane. Kakršne koli omejitve trgovanja z lesom zunaj meja države v okviru Evropske unije niso dovoljene, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Slovenija je leta 2020 v tujino izvozila 1,55 milijona kubičnih metrov hlodovine, to je s sekanci in lesnimi ostanki najmanj po letu 2005, saj obratov lesnopredelovalne industrije, ki bi lahko predelovali les predvsem slabše kakovosti, praktično ni. Tudi žagarski obrati so v primerjavi z evropsko konkurenco večinoma majhni in ne dovolj tehnološko dovršeni, kar deležnike v sektorju sili v izvoz hlodovine, njen razrez v tujini in ponovni uvoz v obliki polizdelkov oziroma izdelkov iz lesa. Preostanek poseka se porabi za energetske namene,« odgovarjajo na gospodarskem ministrstvu, kjer je za lesarstvo kot državni sekretar pristojen Dejan Židan.

Delež lesa za energetske namene je v celotni strukturi izvoženega lesa razmeroma majhen, glede na razdrobljeno zasebno strukturo slovenskih gozdov pa se večina lesa za energetske namene porabi v obliki tako imenovane samooskrbe. »Ker prepoved izvoza v Evropski uniji ni možna, skuša to Madžarska narediti na prefinjen način, da mora izvoznik dobiti dovoljenje, država pa ima ob tem predkupno pravico. Kot vemo, je podobno izvajanje bilo pri žitu, kar pa se ni dobro izšlo in so bili Madžari tarča hudih kritik,« komentira Nike Krajnc tako imenovani embargo na les in poudarja, da bi bil podoben ukrep pri nas tudi neučinkovit, saj bi se v primeru prepovedi izvoza okroglega lesa za drva izvažal drug industrijski les. Glede zgodnjega poseka, ki ga predlaga Magyar, pa strokovnjakinja meni, da bi bil ta ukrep žal prepozen. »Za drva bi morali imeti že zdavnaj posekan les. Edino, če bi ga dali v sušilnice, kar pa tudi ni realno, saj bi zaradi tega spet narasle cene.« 

In kaj sploh lahko stori država? Po njenih besedah lahko zgolj umirja in ozavešča javnost ter morda tudi napove, kaj bo s cenami elektrike, saj je situacija z lesnimi gorivi posledica dogajanja pri drugih energentih. Kot poudarja Krajnčeva, je treba o energentih razmišljati oktobra za naslednjo kurilno sezono, saj pozna odločitev o zamenjavi energenta povzroča težave v celotnih dobavnih verigah, kjer obstajajo številna ozka grla. »Vprašanje je, ali gre zgolj za val povpraševanja po peletih, ki se je zgodil prej kot običajno, ali pa je bilo dejansko prodanih več kotlov in kaminov na pelete,« se sprašuje strokovnjakinja iz Gozdarskega inštituta Slovenije. Inšpekcijski pregledi Tržnega inšpektorata so sicer potrdili težave na trgu, niso pa zaznali, da bi trgovci špekulativno zadrževali pelete v skladiščih.