Invalidne osebe so ranljiva skupina v družbi, ki se predvsem težje vključuje na trg dela. Da bi zaščitili njihove pravice in odpravili različne oblike diskriminacije, zaradi katerih nimajo enakega dostopa do odprtega trga delovne sile kot drugi, tako v Sloveniji kot tujini sprejemajo različne ukrepe. Velikega pomena je tudi podpora lokalne skupnosti, v kateri invalidi živijo. Invalidi imajo enako pravico do dela kot vsi drugi iskalci zaposlitve, brezposelnost pa ima zanje tudi velike ekonomske, socialne in psihološke posledice.
»Mestna občina že deseto leto vodi projekt, poimenovan Občina po meri invalidov, in v ta namen spodbuja oziroma vodi različne aktivnosti. Podpiramo programe socialnih in invalidskih organizacij in društev, gradimo objekte, ki so bolj dostopni gibalno oviranim osebam, in skrbimo za vključevanje v različne programe na področju socialnega varstva v naši občini,« je na posvetu ob mednarodnem dnevu invalidov povedala Rofina Bernjak, višja svetovalka za socialno varstvo in zdravstvo v Mestni občini Murska Sobota. Za izvajanje projekta so se odločili z namenom, da bi invalidom zagotovili večjo kakovost življenja in tudi večjo socialno vključenost. »Na področju zaposlovanja mestna občina sofinancira programe javnih del, tako da odobrimo vse programe, v katerih izvajalci vključujejo invalidne osebe, in veseli nas, da te programe podpira tudi Zavod za zaposlovanje,« je še dejala. V Mestni občini Murska Sobota deluje tudi svet invalidov, v katerega so enakopravno vključeni predstavniki vseh invalidskih organizacij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Gornji Radgoni predstavili knjigo Izročilo Petra Dajnka
Z njo obeležili 150. obletnico smrti Petra Dajnka, ki je bila lani, in 200. obletnico izida njegove slovnice
Skrb vzbujajoč podatek
V Sloveniji z invalidnostjo živi 170.000 ljudi, kar je 8,5 odstotka prebivalstva. Kot je dejal Branko Baša, vodja programov zaposlovanja v območni službi Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, je skrb vzbujajoč podatek, da na območju soboške enote trenutno zaposlitev išče 1754 invalidov. Skupno je trenutno v Pomurju registriranih 5689 brezposelnih oseb. »Invalidi predstavljajo 31,4 odstotka brezposelnih. Največji delež brezposelnih invalidov je prijavljen na uradu za delo v Gornji Radgoni, sledi mu urad za delo v Ljutomeru,« je navedel Baša in dodal, da povprečje v Sloveniji, kar se tiče brezposelnosti invalidov, znaša osemnajst odstotkov.
Delovni invalidi tvorijo kar 68 odstotkov vseh brezposelnih invalidov v Pomurju. »Ocenjujemo, da je to posledica tega, da v Pomurju prevladujejo delovno intenzivne panoge. Delež brezposelnih invalidov je narasel po velikih stečajih Mure, Pomurke in drugih,« je pojasnil Branko Baša. Zelo velik delež, 25 odstotkov brezposelnih invalidov, tvorijo tudi invalidi po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Glede na razmejitev po spolu je delež brezposelnih invalidov skorajda enak, glede na starost pa prevladujejo starejši od 50 let. Prevladuje tudi nizka izobrazba, saj jih ima kar 83 odstotkov osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo.
Zaposlitvena rehabilitacija
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je osrednji zakon, ki je povečal število zaposlitev invalidov ter jim omogočil bolj enakovredno udeležbo na trgu dela. Na to je vplivala predvsem uvedba kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, po katerem so delodajalci dolžni zaposliti določen odstotek invalidov. Po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov imajo invalidi tudi pravico do zaposlitvene rehabilitacije. »Gre za storitve, ki invalidu omogočajo, da se usposobi za dela, ki so primerna zanj glede na zdravstvene in druge omejitve, da se zaposli, zaposlitev obdrži oziroma v njej napreduje ali spremeni poklicno kariero. Pomembno je, da dobi neka osnovna znanja, ki ga delajo konkurenčnega v delovnem okolju,« je o tej pravici povedala Martina Škorjanec iz Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota. Izvajalci zaposlitvene rehabilitacije v Pomurju so URI Soča, Ozara, Racio Celje (za gluhe in naglušne) in URI Soča Ljubljana (za slepe in slabovidne) z mobilnim timom. »Rehabilitacija traja minimalno tri mesece, lahko pa so vključeni do dvanajst mesecev. Tisti, ki imajo kompleksne težave na področju duševnega zdravja, so lahko vključeni dlje,« je še pojasnila Škorjančeva. Vse storitve zaposlitvene rehabilitacije pri posameznem izvajalcu vodi, usklajuje in evalvira strokovni tim na timskih sestankih. Pravico do zaposlitvene rehabilitacije lahko invalid uveljavlja pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali delodajalcu. Obseg, način in trajanje posameznih storitev pa se opredelijo v rehabilitacijskem načrtu. Če se invalid odloči za zaposlitveno rehabilitacijo, dobi povrnjene stroške javnega prevoza, denarni prejemek v višini 40 odstotkov minimalne plače pa le, če se zaposlitvena rehabilitacija izvaja v obsegu najmanj sto ur mesečno in če invalid ni prejemnikdenarnega nadomestila ali denarne pomoči.
Z invalidi dela že osemnajst leto
»Pomembna je motiviranost invalidov, predvsem da lažje premostijo prehod iz pasivne faze v aktivno,« poudarja Mira Nemec iz URI Soča, ki dodaja, da je zelo pomembno timsko delo. »Večkrat ustvarjamo nova delovna mesta oziroma praktično nagovarjamo delodajalce, da sistematizirajo novo delovno mesto.« Poudarila je dobro sodelovanje z delodajalci in povezovanje z Zavodom za zaposlovanje, ki uporabnike pošilja. Letno jih obravnavajo okoli 170. »Tiste, ki se usposabljajo na delovnem mestu, ves čas spremljamo, delodajalce pa podpiramo z mentorstvom za invalidno osebo,« je še pojasnila. Pri tem opažajo, da se postopoma razvije naravna podpora na delovnem mestu, dobra polovica se jih tudi zaposli. Na uspešen zaposlitveni izid pa večkrat močneje kot zdravstveni vpliva osebni dejavnik, pravi. »Sem spadajo motivacija, interesi, pričakovanja, izobrazba, znanja, delovne izkušnje, sposobnost prilagajanja, čustvene reakcije, nivo delovnega in socialnega funkcioniranja ter drugo. Predvsem čustvene kritike pomembno vplivajo na samopodobo,« pravi in dodaja, da so invalidi specifična skupina s posebnimi zahtevami glede zaposlitve. Ta pa jim omogoča predvsem samostojnost in finančno neodvisnost ter jih varuje pred socialno izključenostjo.
Združeni narodi spodbujajo invalide k aktivnemu sodelovanju in prevzemanju vodstvenih vlog v družbi. Mestna občina Murska Sobota že deseto leto vodi projekt, poimenovan Občina po meri invalidov, in v ta namen spodbuja oziroma vodi različne aktivnosti. Na območju murskosoboške službe Zavoda za zaposlovanje trenutno zaposlitev išče 1754 invalidov. Invalidi tvorijo 31,4 odstotka brezposelnih. Največji delež brezposelnih invalidov je na območju Gornje Radgone, sledi Ljutomer. Rehabilitacija traja minimalno tri mesece, lahko pa tudi do dvanajst mesecev. Tisti, ki imajo kompleksne težave na področju duševnega zdravja, so lahko vključeni dlje.