vestnik

Kako vojna v Ukrajini vpliva na pomurska podjetja in na kmetijstvo?

Rok Šavel, Damjana Nemeš, 4. 3. 2022
Reuters
Vojna se je vrnila v Evropo, ko je Putin pred enim tednom ukazal invazijo na Ukrajino. Državo, ki je od Slovenije oddaljena dobrih 1000 kilometrov, med nami in Ukrajino pa je le Madžarska. Foto Reuters
Aktualno

Posledice vojne v Ukrajini in drastičnih sankcij zoper Rusko federacijo bo čutilo kmetijstvo in tudi pomursko gospodarstvo

Ruski predsednik Vladimir Putin je sprožil invazijo na Ukrajino. Predvidljivo, glede na večmesečno kopičenje ruskih sil ob meji z Ukrajino, a hkrati presenetljivo, da se je Putin zares odločil za tako skrajni korak. Korak, ki je zatresel svet. Sledil je poenoten in odločen odziv držav tako imenovanega Zahoda, katerega del je tudi Slovenija, ki so izkazale podporo Ukrajini, tako humanitarno in tudi oboroževalno, kjer je celo nevtralna Švedska napovedala, da bo Ukrajini poslala protitankovsko orožje.

Putin je Zahodu že zagrozil s pripravljenostjo ruskih jedrskih sil. Zahod ga je udaril namreč tam, kjer najbolj boli – po denarnici. Močne in drastične sankcije, ki so ciljane tudi na ruske oligarhe, zajemajo izključitev ruskih bank iz sistema Swift, s čimer je okrnjen plačilni promet ter prepovedane transakcije z rusko centralno banko. Sankcije so tako silovite, da bomo posledice čutili tudi v Sloveniji. Poslovno sodelovanje z Rusijo na letni ravna znaša 1,35 milijarde evrov.

Dvig cen, zmanjšanje kupne moči in višja inflacija

Kaj predstavljata ruski in ukrajinski trg za pomurska podjetja? »Po trenutno dostopnih podatkih je delež blagovne menjave z Rusijo in Ukrajino napram vsem ostalim državam, s katerimi poslujejo pomurska podjetja, zelo majhen. Po izvozu je Rusija na 19. mestu in predstavlja le 0,4 odstotka celotnega pomurskega izvoza. Ukrajina je na 37. mestu, delež izvoza pa je še manjši in predstavlja manj kot 0,1 odstotka celotnega izvoza. Približno enaka slika je tudi na strani uvoza,« pojasnjuje Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ), ki dodaja, da statistično zaznanih večjih ruskih ali ukrajinskih investicij v Pomurju ni. Vendarle pa so podjetja, ki poslujejo z obema državama, v skrbeh. Kot pravi Grah, je osnovna bojazen plačilni promet naročenega oziroma že dobavljenega blaga in njegov transport. Prav tako pričakujejo težave in višje stroške pri zavarovanju poslov na območju z razglašenim vojnim stanjem.

Prvi mož PGZ priznava, da se bo gospodarstvo v naslednjih dneh in tednih soočalo z velikimi negotovostmi pri poslovanju, ena takih je denimo bilo začasno omejeno poslovanje ruske banke Sberbank. Poslovanje zadnje sicer po dveh dneh zaprtja že poteka nemoteno, saj se je hitro našla rešitev – banko je kupila Nova ljubljanska banka.

S sankcijami, ki so uperjene proti Rusiji, se strinjajo v Cleangradu in so po besedah direktorja Jerneja Zupančiča korak v pravo smer. Uspešno ljutomersko podjetje, ki projektira in opremlja čiste prostore predvsem za svetovne farmacevtske velikane, je v preteklosti poslovalo tudi na ruskem trgu, a kot pravi direktor, že od začetka problemov z Ukrajino, od leta 2014, v Rusiji niso več prisotni.

Neposredno na ruskem in ukrajinskem trgu ne poslujejo niti pri puconski družbi Murexin, znani po blagovni znamki Kema, čeprav imajo zastopništva v obeh državah. Kot pravi prokurist družbe Jernej Kuzmič, je o konkretnih in dolgotrajnejših vplivih vojne trenutno težko govoriti, saj je to odvisno od tega, kako dolgo bo vojna trajala ter kakšne sankcije bo zahodni svet še naložil ruskim podjetjem in bankam. »Zagotovo bo najbolj prizadeta mednarodna oskrbovalna veriga, kar se že odraža v povišanju cen surovin, predvsem tistih, ki so povezane z Rusijo in Ukrajino, kakor tudi dvigu cen energentov, ki jih je trenutno vojno stanje le še dodatno stimuliralo. Stroški proizvodnje praktično v vseh panogah bodo tako nedvomno višji, kar bo prispevalo k splošnemu dvigu cen na trgu, posledično bo zmanjšana kupna moč prebivalstva,« navaja črne napovedi Kuzmič in dodaja, da se obenem pričakuje podvojitev inflacije, čemur bo po njegovih besedah zagotovo sledil tudi dvig obrestnih mer Evropske centralne banke, vse pa bo vsaj delno ohromilo splošno gospodarstvo rast.

V družbi Lek Veterina, ki ima sedež v Lipovcih, na ruskem in ukrajinskem trgu ustvarijo 3 odstotke letnega prometa. Ob tem, da so leta 2020 zabeležili skupno 7,4 milijona evrov letnih prihodkov, to zagotovo ni povsem zanemarljiv delež. Kot priznava direktor Branko Kamenšek, je poslovanje sedaj zaustavljeno in sta omenjena trga za letos najverjetneje že izgubljena. Kamenšek poudari še, da v družbi proizvajajo tudi za podjetje Krka, ki je močno prisotno na ruskem trgu, velika vpetost ruskega kapitala pa je tudi na hrvaškem trgu, kjer je lastnik večjih agroživilskih sistemov, ki so bili prej del skupine Agrokor, skupina Fortenova. Pod njeno okrilje sodi tudi slovenski Mercator. Skupina Fortenova je namreč v delni lasti ruske Sberbank. Po mnenju Kamenška trenutna situacija ni črno-bela, a da je ne glede na izgube, ki jih bo posel zagotovo utrpel, treba dati prednost idejam, na katerih je zgrajena Evropa in demokratični svet.

»Če je kaj dobrega v teh trenutkih, je to, da bo ta velika stvar, ki se zgodi samo enkrat v generaciji, mnogim mladim in malo manj mladim v Evropi in Sloveniji odprla oči, da naš način življenja in naše stanje demokracije nista samoumevna in da se je za to, kar imamo, vredno boriti in se tudi marsičemu odreči. Kot posameznik in kot podjetje,« zaključi prvi mož Lek Veterine.

V Elradu poglobljeno spremljajo dogajanje in zbirajo informacije s strani kupcev, a kot pravi generalni direktor gornjeradgonskega podjetja Boris Štefančič, upada povpraševanja še ni zaznati. »Pričakujemo, da bo bolj jasen vpliv na razvoj naročil znan v roku dveh tednov, ko se zavrti celotna nabavna veriga in tudi povratne informacije naših kupcev, ki prodajajo na področja Rusije, Ukrajine in Belorusije,« je pojasnil za naš časopis. Neposredna prodaja elektronik iz Elrada na navedena področja sicer predstavlja manj kot odstotek letne realizacije družbe, gre pa za podružnice velikih družb iz zahodne Evrope, kot je denimo Bosch, s katerimi pri Elradu opravljajo bistveno več realizacije. Neposredni vpliv sankcij je tako po besedah generalnega direktorja zaenkrat zanemarljiv.

Dostopa do določenih surovin morda ne bo več

Dogajanje v Ukrajini je močno vplivalo na področje kmetijstva. Ker ima država zelo dobro razvito kmetijstvo in je velik izvoznik različnih surovin, bi lahko izpadi dobav teh surovin zamajali evropski trg, negativen vpliv pa je možen pri specifičnih verigah, kot so oljnice. Ukrajina namreč dosega okoli 80 odstotkov uvoza oljnic v Evropsko unijo.

»Gre za dogajanje, ki je absolutno na meji verjetnega. Vojna bo posredno in neposredno vplivala tudi na kmetijski del. V skupnem deležu uvoza na kmetijskem in živilskem trgu v Evropsko unijo je ukrajinski delež velik, v nekaterih specifičnih segmentih pa je Ukrajina eden najpomembnejših igralcev. Gre za že velikokrat omenjene oljnice, se pravi sončnične in repične komponente, druge države, kot so Nizozemska, Španija in Poljska, pa so velike uvoznice krmnih žit ravno iz Ukrajine. Če bo torej prišlo do trajnejših prekinitev distribucijskih kanalov, in zelo malo je verjetno, da ne bo prišlo, se bodo viri uvažanja žit čez morje, ki so v Evropi zelo močni, omejili. Vsaka omejitev pa vedno pomeni stroškovne pritiske. Nič kaj pozitivnega torej dogajanje v Ukrajini ni prineslo kmetijstvu, saj je na kmetijskih trgih veliko razrušenega,« je bil jasen Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kako bodo razmere v Ukrajini vplivale na oskrbo verige s hrano v Evropi, je še preuranjeno govoriti, prav tako ne moremo govoriti o pomanjkanju določenih surovin v Evropi. Kot je pojasnil Kuhar, alternative oljnicam in žitom namreč so, vse pa je odvisno od tega, koliko časa bo trajal ta šok. »Upam, čeprav morda naivno, da to ne bo dolgoročno. V osnovi je to vseeno precejšnje nasilje in očitno gre za veliko okupacijo, Ukrajina pa ima velike proizvodne potenciale. Če bo torej prišlo do popolne okupacije države, se bodo lahko kmetijski viri preusmerili, kar pa zagotovo pomeni, da evropski trgi do določenih surovin ne bodo mogli dostopati,« je še poudaril agrarni ekonomist. Da se premiki na kmetijskih trgih res dogajajo, govori tudi podatek, da so cene pšenice na evropskem trgu takoj po začetku vojne v Ukrajini poskočile na 330 evrov na tono, pred tem so bile nekaj pod 290 evrov na tono, podobno je stanje tudi pri koruzi, ki dosega 300 evrov na tono.

teiner lasten
Osebni arhiv
Alojz Šteiner Foto Osebni arhiv

Pogajanja operativni odmor pred »odločilno bitko«

O konfliktu v Ukrajini smo se ponovno pogovarjali tudi z upokojenim generalmajorjem in nekdanjim načelnikom generalštaba Slovenske vojske Alojzem Šteinerjem.

Kako ocenjujete dosedanji potek ruske invazije, ki očitno ne gre po načrtih predsednika Vladimirja Putina?

»Po moji oceni se je zaključila prva faza invazije, v kateri je napadalec dosegel strateško presenečenje z izbiro časa in z napadom na Ukrajino na široki fronti s severa (iz območja Belorusije), vzhoda in juga, z območja Krima in Azovskega morja. Ni veliko kazalnikov o tem, da bi lahko sklepali, ali operacija napreduje počasneje od načrtovanega, tudi zato, ker napadalec še ne prerazporeja ali dovaja novih sil, če zanemarimo belorusko napoved o vključitvi desetih bataljonskih bojnih skupin, verjetno za delovanje proti Kijevu, kar bi skupaj zneslo od 7 do 10 tisoč dodatnih vojakov in temu pripadajočo oklepno vojaško tehniko. Navidezno je tempo nastopanja manjši. Treba je namreč upoštevati, da so se napadalci prve tri dni ukvarjali s sistematično nevtralizacijo ukrajinskega vojaškega letalstva, protizračne obrambe in radarskih sistemov ter z dodatnim uničevanjem ključne vojaške in obrambne infrastrukture z raketiranjem. Bolj zanesljivo sliko o uspešnosti obrambe in napredovanja agresorja bi dobili, če bi poznali realne podatke o žrtvah in uničeni tehniki. Ti podatki pa so v javnosti, prej kot ne, najbolj manipulativni. Sedanja pogajanja so neke vrste operativni premor pred, kot napovedujejo, 'odločilno bitko'.«

Glede na oboroževanje Ukrajine s strani EU, ki obljublja celo bojna letala, bi bil lahko konflikt dolgotrajne narave.

»Oboroževanje Ukrajine je pričakovani odgovor na Putinovo zahtevo po njeni demilitarizaciji. Pa ne samo zaradi tega. To gotovo ne bo v prid hitri rešitvi spopada in konflikta ter izogibanju še bolj uničujoče in rušilne vojne. To poznamo že iz vojne v Bosni, ko so nasprotujoče si strani spravili za pogajalske mize, šele ko so bile vojaško uravnotežene in zatem že močno vojno in ekonomsko izčrpane ter se je zdramila tudi svetovna diplomacija in protivojna javnost.«

Bi morala EU in Nato tudi vojaško intervenirati?

»Upam, da se Nato in EU ne bosta zapletla v uničevalno in grozečo vojno z Rusijo. Vendar takrat, ko bodo ekonomske sankcije začele še bolj intenzivno delovati proti Ruski federaciji, bi odziv lahko bil še bolj neracionalen in vojaško maščevalen. Spoznanje, da se sedaj Evropa brani v Ukrajini, je dokaj očitno in zato bo ta deležna še dodatne pomoči tudi v vojaški opremi, v podpori z obveščevalnimi in izvidniškimi podatki, podpori pri opazovanju in nadzoru zračnega prostora in zlasti s kibernetskim delovanjem, ki v resnici ne pozna meja. Ocenjujem, da so ekonomske sankcije proti Rusiji in tudi Belorusiji, kljub temu da so dvorezen meč, lahko pomembno orodje intervencije proti politiki osvajalne vojne.«

Glede na razplet v Ukrajini, kakšne so lahko naslednje Putinove poteze? Bi res lahko bili naslednji ruski cilji Moldavija, Gruzija, Baltik in še zaostrovanje na Zahodnem Balkanu?

»Ne glede na to, ali bo dosegel 'briljantno' vojaško zmago, kot na primeru Krima pred osmimi leti, ali uresničil vojaške cilje po prekinitvi sovražnosti za pogajalsko mizo in s tem pridobil več ali manj ukrajinskega ozemlja, je eno vojno že izgubil. V zgodovini bo ostal zapisan kot državnik, ki je v agresiji uporabil prekomerno vojaško silo proti suvereni mednarodno priznani državi, kršil mednarodno humanitarno pravo, in to proti tako imenovanemu prijateljskemu ukrajinskemu narodu in milijonom civilistov. Sedanja vojna v Ukrajini je sociološko gledano daleč od vojnega imperativa in delovanja v domovinski vojni v času 2. svetovne vojne. Slišimo lahko tudi zamisli za obnovitev sovjetskega imperija, kar je prikladno za propagandne namene, pa tudi za strašenje mnogih narodov. Ali so to le iluzije, pa se bo tudi kmalu pokazalo.«

Je napetost, ki smo ji priča, realno varnostno vprašanje tudi za Slovenijo?

»Seveda je. Najprej zaradi širjenja vojne psihoze in občutka splošne vojne ogroženosti. Pritiske beguncev bomo čutili na slovenskih mejah. Ponovno bo na preizkušnji solidarnost in človekoljubnost kot v primeru beguncev iz vojnih območij nekdanje Jugoslavije v devetdesetih prejšnjega stoletja. Ekonomske posledice ne bodo zanemarljive, čeprav je omenjanje tega le še dodatni prispevek k omenjeni psihozi.«