vestnik

Kakšne zgodbe skrivajo stavbe

A. Nana Rituper Rodež, 28. 9. 2018
A. Nana Rituper Rodež
Hotel Zvezda, Murska Sobota Hotel Zvezda, nekoč hotel Dobray, kjer je bilo nekoč središče meščanskega druženja. Fotografija A. Nana Rituper Rodež
Aktualno

Po mestu in mimo zanimivih stavb je vodila Klaudija Sedar

V sklopu dnevov evropske kulturne dediščine so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravili predavanje Znamenite zgradbe preteklosti v mestu Murska Sobota, temu pa je sledil sprehod po mestu z ogledom stavb. Predstavitev je pripravila Klaudija Sedar, da bi opozorila na bogastvo, ki ga imamo v domačem okolju, na zanimive stavbe iz preteklosti, mimo katerih vsak dan hodimo, ne vemo pa, kakšne zgodbe skrivajo ter kdo in zakaj jih je dal zgraditi.
Murska Sobota je bila v pisnih virih prvič omenjena 16. julija 1348 z imenom Murazombatha. Konec 15. stoletja je Matija Korvin mestu podelil sejemske pravice, razvoj mesta tako sega v srednji vek, ko so skozi ta kraj potekale ceste in povezovale ogrske in nemške dežele. Razvoj je nekoliko zastal v 16. in 17. stoletju zaradi turških vpadov, v 18. stoletju pa se začnejo mirnejši časi in mesto spet postane bolj živahno. Pri razvoju imajo pomembno vlogo zemljiški gospodje in grofje, najprej Szechyji, pozneje, s Szaparyji, pa začne Sobota dobivati urbano podobo.
Glavna ulica, ob kateri se je razvijala Sobota, je imela v zgodovini različna imena, ki so bila odsev politične ureditve, tako se je imenovala Aleksandrova, Hortyjeva, Titova, dokler je niso po osamosvojitvi poimenovali Slovenska ulica. To je bila tudi prva tlakovana ulica v Murski Soboti, ki je konec 19. stoletja dobila urbano podobo. Ob tej ulici so bile vedno tudi trgovine, lokali in obrtniške delavnice.
Glavni trg, danes Trg zmage, je bil že nekdaj zelo živahno srečevališče ljudi, tu je bilo središče mesta, kjer so prirejali sejme, tu pa so potekali tudi politični shodi. Leta 1941 so na sredini trga Madžari postavili prvi spomenik osvoboditeljem, po vojni pa ga je zamenjal spomenik zmage, posvečen zmagovalcem 2. svetovne vojne, zgrajen pa je po načrtih ruskega arhitekta Arončika in je gotovo eden najbolj fotografiranih detajlov mesta.
V bližini je hotel Zvezda, nekoč Dobray, kjer sta najprej stala kazino in kavarna pri Kroni, pozneje še hotel. Tu je bilo živahno zbirališče meščanov in središče družabnega življenja. Leta 1919 je Vilmoš Tkalec z balkona, ki gleda na trg, razglasil Mursko republiko. Na drugi strani trga, kjer so danes prostori občine, pa je bil nekoč Delavski dom. Po načrtih arhitekta Novaka so to stavbo z zaobljenimi robovi začeli graditi leta 1936 za sezonske delavce.
V začetku 20. stoletja, predvsem po letu 1907, je bilo v mestu zgrajenih ali se je začelo graditi kar nekaj vidnejših zgradb, med njimi evangeličanska cerkev v neogotskem slogu po načrtih Ernöja Gereya, poseben pečat je mestu dal tudi arhitekt Laszlo Takacs, ki je zasnoval kar nekaj meščanskih stavb, na primer Šömnovo hišo, cerkev svetega Nikolaja ter znamenito hranilnico Železne županije, ki velja za najlepšo secesijsko stavbo. Zanjo sta značilni mehko valovanje in okrasje iz ljudske umetnosti tulipani, vrtnice in srčki. Leta 1920 je bila v tej zgradbi občinska uprava, dokler je ni leta 1936 odkupil kavarnar Faflik in jo preuredil za druge namene. Nasproti nje je Bölcseva lekarna, zgrajena konec 19. stoletja.
V Murski Soboti pa je še veliko stavb, ki pričajo o tem, kako živahno in pestro je bilo življenje nekoč, kako je bila Sobota nekoč središče in srečevališče ljudi. Ulice in trgi v središču mesta so bili nekoč veliko bolj živahni, kot so danes, ko je gneča edino še na cestah, dogajanje pa se je preselilo na obrobje.
Kaj zdaj berejo drugi