vestnik

Kdo bo v vladi? In kako daleč je bil soboški župan od Bruslja

Rok Šavel, 2. 5. 2022
Bobo
V javnosti kroži že veliko imen, ki naj bi bila del nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba, a vse je še odprto, saj se uradna koalicijska pogajanja začnejo z jutrišnim dnem.
Aktualno

Novoizvoljeno poslanko in najverjetnejšo zunanjo ministrico Tanjo Fajon bo v Evropskem parlamentu zamenjal Matjaž Nemec. Aleksander Jevšek je na evropskih volitvah leta 2019 zbral 3184 preferenčnih glasov, a bi bil šele zadnji po vrstnem redu liste, saj ni dosegel preferenčnega pragu. Koliko Pomurcev pa bomo imeli v Golobovi vladi?

Ob državnozborskih volitvah so se pojavljala ugibanja, da bi se teoretično lahko funkcija evropskega poslanca nasmehnila soboškemu županu Aleksandru Jevšku, a za to je bilo v resnici pravzaprav zelo malo možnosti. Tudi, če bi v državni zbor poleg obstoječe evropske poslanke in šefice Socialnih demokratov Tanje Fajon bila izvoljena Matjaž Nemec in Dominika Švarc Pipan, ki sta ravno tako kandidirala na evropskih volitvah na listi SD oziroma če bi funkcijo nadomestnega evropskega poslanca odklonila, bi se ta možnost ponudila Jevšku kot zadnjemu.

Jevškovi preferenčni glasovi so šli "v nič"

Na evropskih volitvah imamo v Sloveniji v veljavi relativni preferenčni glas, kar pomeni, da lahko obkrožimo tudi posameznega kandidata na listi, s čimer mu povečamo možnost izvolitve. Ker pa gre za relativni preferenčni glas in ne absolutnega, katerega so denimo ustavni pravniki predlagali kot ustavno najbolj "čistega" že pri spremembah volilne zakonodaje za volitve v državni zbor, a je na koncu prišlo le do kozmetičnih popravkov volilnih okrajev, se ti glasovi upoštevajo le, če dosežejo zakonsko določen prag. Vsak kandidat mora tako glede na število pridobljenih glasov celotne liste preseči preferenčni prag, da se njegovi preferenčni glasovi upoštevajo pri vrstnem redu izvoljivih mandatov. Preferenčni prag se izračuna tako, da se število vseh glasov za posamezno listo deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi.

d207c64359890458bd7ca1dc59977207
Nataša Juhnov
Bo Aleksander Jevšek ostal župan mestne občine, ali se mu bo nasmehnila kakšna druga funkcija pod novo vlado, ki jo bodo sestavljali tudi Socialni demokrati?

Stranka SD je na evropskih volitvah 2019 prejela skupaj 89.936 glasov ob osmih kandidatih na listi. Preferenčni prag je po zakonu glede na količnik tako pri 5.621 glasov. Na evropskih volitvah so dobili dva mandata - Tanjo Fajon in Milana Brgleza. Slednji je bil četrti na listi, a se je z 7152 preferenčnimi glasovi uspel prebiti v Bruselj. Naslednji po vrstnem redu, ki je ravno tako z 5636 glasovi tudi presegel prag, bi tako bil Matjaž Nemec. Kot vemo, je Nemec glede na neuspeh na državnozborskih volitvah že sprejel vlogo nadomestnega evropskega poslanca, kar pomeni, da se mu ne obeta funkcija v novi vladi. Pred volitvami se je njegovo ime sicer pojavljalo med možnimi kandidati za notranjega ministra. Če Nemec ne bi sprejel nove vloge v Bruslju, bi ta bila ponujena Dominiki Švarc Pipan, ki preferenčnega pragu ni dosegla, a je na listi SD bila tretja. Slednjo se sicer omenja kot možno kandidatko za pravosodno ministrico.

No, v primeru, da tako Nemec kot Švarc Pipanova ne bi odpotovala v Bruselj, pa bi bila naslednja po vrstnem redu Neva Grašič, čeprav je Jevšek dobil 1945 preferenčnih glasov več od nje. Soboški župan je bil namreč ravno zadnji, osmi na listi SD, ker pa tako ni dosegel preferenčnega pragu, se njegovi preferenčni glasovi ne upoštevajo. Jevšek bi prišel na vrsto šele po Nemcu, Švarc Pipanovi, Grašičevi, Francu Hočevarju in Ljubici Jelušič, čeprav je od zadnjih treh zbral bistveno več preferenčnih glasov.

Kje bo pristal Dejan Židan?

Jutri se začnejo uradna pogajanja o sestavi nove koalicije in vlade Roberta Goloba, v kateri bodo tri stranke. Poleg velike zmagovalke volitev Gibanja Svoboda še Socialni demokrati in Levica pod vodstvom Luke Mesca, ki je minuli petek prestal "zaupnico" v stranki. Socialni demokrati naj bi si želeli štiri ministrstva, Levica tri, preostali resorji pa bodo spadali v kvoto vodilne koalicijske stranke. Kot že omenjeno, se vodenje zunanjega ministrstva obeta Tanji Fajon, pravosodnega pa Dominiki Švarc Pipan. Poslanske klopi naj bi tokrat zapustil tudi dosedanji šef poslanske skupine SD Matjaž Han, ki si želi postati minister. Na katerih funkcijah lahko pričakujemo pomurska imena, še ni znano. Skoraj zagotovo pa lahko pričakujemo, da bo del nove vlade tudi Dejan Židan, ki se mu ni uspelo uvrstiti v državni zbor, čeprav je malo verjetno, da bi prevzel ravno vodenje enega izmed ministrstev. Kmetijsko ministrstvo, ki ga je Židan doslej dvakrat vodil, naj bi namreč prevzel zunanji strokovnjak.

socialni-demokrati, otvoritev
Aleš Cipot
Za nekdanjega predsednika SD in državnega zbora, dvakratnega kmetijskega ministra in dolgoletnega poslanca, ki se mu tokrat ni uspelo uvrstiti v državni zbor, se bo zagotovo našlo mesto v novi vladi. Tudi Židan je potrdil, da ostaja v politiki.

V preteklosti se je v povezavi z notranjim ministrstvom pojavljalo tudi Jevškovo ime in ravno tako, zaradi njegove kariere pred županovanjem, z vodilnimi mesti v Policiji. Za vodenje notranjega ministrstva se ta hip najglasneje omenja bivšo generalno direktorico Policije v Šarčevi vladi Tatjano Bobnar. Jevška pa se je omenjalo pred časom tudi v povezavi z veleposlaniško funkcijo. Odhajajoča vlada je sicer še pred volitvami opravila nekaj odločitev o zaključku posameznih veleposlaniških mandatih, kjer naj bi nove položaje zasedlo več kot 10 veleposlanikov. Tej odločitvi so takrat nasprotovali v LMŠ, pomisleke pa so po volitvah izrazili tudi v Gibanju Svoboda. Kandidati so sicer že dobili potrditev v državnozborskem odboru, predsednika Pahorja čaka le še formalni podpis za njihovo postavitev.

Veleposlaniška funkcija se tako obeta tudi Pomurcu, Stanislavu Raščanu, izkušenemu diplomatu in državnemu sekretarju na zunanjem ministrstvu, ki naj bi se avgusta odpravil na Slovaško. Funkcija v novi vladi pa naj bi se nasmihala Dejanu Süču, ki je v lendavskem volilnem okraju na listi Golobove stranke zbral največ glasov, a mu preboj v državni zbor ni uspel. V igri naj bi bilo več možnih opcij, med drugim funkcija državnega sekretarja.

Golob bo zaradi namer po preoblikovanju ministrstev moral spremeniti zakon o vladi. Infrastrukturno ministrstvo naj bi želel združiti z okoljskim, ravno tako naj bi šolsko področje pokrivala dva resorja - en za šolstvo in šport, drugi pa za visoko šolstvo, znanost in digitalizacijo. Golob želi v svojih rokah ohraniti infrastrukturno in okoljsko ministrstvo, finance in zdravstvo. Za vodenje zdravstvenega ministrstva se je že pred volitvam opredelil ortoped Danijel Bešič Loredan. Najverjetnejši mandatar je sicer dejal, da so vrata odprta tudi za strokovne kadre iz vrst civilne družbe in zunajparlamentarnih strank, med drugim LMŠ in SAB, kateri naj bi se v prihodnosti združili pod okriljem njegovega Gibanja Svoboda. Ravno tako je napovedal menjave na vodstvenih položajih Policije, Slovenske vojske in tudi NIJZ, kjer vidi Ivana Eržena. Generalni direktor Finančne uprave RS Ivan Simič pa je napovedal, da se bo sam umaknil, ko bo imenovan novi finančni minister.

Državna volilna komisija bo jutri prištela še glasovnice, ki so prišle iz tujine, nato se bo z uradnim rezultatom volitev seznanil predsednik Borut Pahor, ki bo najverjetneje za 13. maj sklical ustanovno sejo državnega zbora. Na slednji bodo izvolili tudi novega predsednika državnega zbora oziroma predsednico - to naj bi postala podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Več o koalicijskem razrezu bo znanega jutri, ko se bodo tudi uradno začela pogajanja o sestavi nove vlade.