Potem ko je prejšnji torek hrvaške kraje Petrinjo, Glino in Sisek prizadel rušilni potres z magnitudo 6,2 po Richterjevi lestvici, se tla na Hrvaškem še zmeraj tresejo. Do zdaj je umrlo sedem ljudi, tudi dvanajstletna deklica. Obnova bo dolgotrajna in draga, je sporočila hrvaška vlada, saj bodo pazili na potresne standarde, ki so jih pri obnovi območja po vojni ob koncu prejšnjega stoletja očitno hudo zanemarili.
O tem, kateri predpisi urejajo gradnjo, varno pred potresi, in kako lahko preverimo, ali živimo v potresno varni stavbi, smo se pogovarjali z Romanom Granfolom, pooblaščenim gradbenim inženirjem in sodnim cenilcem za področje sanacij in rekonstrukcij.
Sodoben predpis šele leta 2008
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Potrjen primer ptičje gripe pri labodu v Prekmurju
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila pri poginulem labodu, ki so ga našli na območju gramoznice Lakoš v občini Lendava, potrjena visoko patogena aviarna influenca. Rejce poziva, naj upoštevajo veljavna priporočila in ustrezno ukrepajo.
Sogovornik glede na razpoložljive podatke kart potresne intenzitete in projektnih pospeškov potresa s takšno jakostjo, kot je 29. decembra prizadel Petrinjo in okolico, v Pomurju ne pričakuje, vendar pravi, da bi takšen potres morda lahko imel posledice za Pomurje, če bi se zgodil v Zagrebu ali Ljubljani, ki sta na potresno bolj občutljivem območju. »Potres si ljudje predstavljamo kot tresenje tal, ki nastane zaradi različnih vplivov in premikov v globini zemlje. Ta vpliv se potem prenese na zgradbo, ki stoji na takšnem območju. Učinek potresa na zgradbo pomeni dodatne sile in obremenitve v njeni horizontalni smeri – vztrajnostne sile, ki se želijo upirati premikanju.«
Pri nas se šele od leta 2008 za projektiranje uporabljata karta projektnega pospeška tal in evropski standard za potresno odporno gradnjo Evrokod 8. V Sloveniji so bili leta 1963 in leto kasneje na celotnem območju tedanje Jugoslavije sprejeti tehnični predpisi, ki so zahtevali ustrezno potresno odporno projektiranje. Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih je bil sprejet leta 1981, kasneje so ga še dopolnjevali. Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, s katerim je Slovenija sprejela evropski standard za potresno odporno gradnjo, je bil v uradnem listu objavljen konec leta 2005. V pravilniku je bilo določeno prehodno obdobje do januarja 2008, v katerem so se uvajale nove zahteve pri projektiranju stavb in je bila hkrati še dopustna gradnja na podlagi predpisa iz leta 1981.
Težave predvsem pri rekonstrukcijah
Roman Granfol pravi, da so se ukrepi za potresno varno gradnjo stavb upoštevali tako, kot se je spreminjala zakonodaja, v največji meri pri novogradnjah, ki so se projektirale in gradile v skladu z vsakokrat sprejetimi predpisi in pravilniki. »Več težav s spoštovanjem ukrepov potresno varne gradnje je bilo pri raznih rekonstrukcijah, kjer se je bilo možno tudi izogniti aktualni zakonodaji. Izraz rekonstrukcija v gradbeni zakonodaji pomeni poseganje v bistvene lastnosti objekta in bi bilo za to treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Za objekt, ki ni potresno varen in bi ga bilo treba utrditi kot celoto, pa bi to pomenilo nesorazmeren strošek, ki ga investitor ni bil pripravljen plačati.«
Roman Granfol: »Ko kupuješ stanovanje ali hišo, je vsekakor relevanten podatek, ali je objekt potresno varen ali ne.«
Čeprav so bili recimo stanovanjski bloki v Ulici Štefana Kovača in Stari ulici v Murski Soboti zgrajeni pred letom 1964, se po sogovornikovih besedah tako pravilno zasnovani »škatlasti« objekti tudi med močnejšimi potresi ne poškodujejo preveč, čeprav niso bili projektirani za potresno obtežbo. »Po večini gre za zidane objekte s pravilno in enostavno tlorisno zasnovo po višini ter zadostnim številom nosilnih sten v dveh med sabo pravokotnih smereh. Zidovi so v nivoju etažnih konstrukcij med sabo običajno povezani s togimi polmontažnimi opečnimi stropi. Tudi danes smernice za Evrokod za področje projektnega pospeška tal 0,1 g, v katero spada Pomurje in širše v skladu s karto projektnega pospeška, omogočajo gradnjo pravilnih tlorisnih zasnov po višini do štirih etaž po principu povezanega zidovja z ab vezmi ter v konkretnem primeru 4,5-odstotno zastopanostjo površine zidovja v obeh smereh glede na tlorisno površino etaže.«
Pomembna pravilna izvedba detajlov
Pogosto je slišati, da na gradbiščih prihaja do trenj med projektanti, ki predvidijo dražje materiale, in investitorjem oziroma izvajalcem, ki tega ne vgradi. Sodni cenilec za področje sanacij in rekonstrukcij meni, da je pri potresno varni gradnji poleg kakovosti materialov pomembna pravilna izvedba detajlov, kot so pravilne opečne zveze in stikovanja, ustrezno vgrajena malta v spojnicah, korektno in pravilno položena ter spojena armatura ali dobro zvibriran in vgrajen beton. »Tu je velik del odgovornosti predvsem na izvajalcu, ki mora imeti zadostno usposobljen kader, in na odgovornem nadzorniku, ki mora na tovrstne zadeve izvajalca po potrebi pravočasno opozoriti.«
Pooblaščeni gradbeni inženir lahko poišče odgovor na vprašanje, ali živimo v potresno varni zgradbi. Na osnovi obstoječega stanja in razpoložljive dokumentacije se običajno izdelajo dodatne računske analize in podrobnejši ukrepi morebitnih nujnih ojačitev kritičnih delov objekta.
V Sloveniji imamo izkaznice o energetsko varčnih stavbah. Bi jih morali imeti tudi za varnost pred potresi? Roman Granfol je prepričan, da bi bilo to smiselno. »Kolikor mi je znano, so bile na pristojnem ministrstvu že dane pobude v tej smeri. Vendar se zadeva ne sme izroditi in birokratizirati, kot se je to zgodilo pri energetskih izkaznicah. Ko kupuješ stanovanje ali hišo, je vsekakor relevanten podatek, ali je objekt potresno varen ali ne. To pa se pač za zdaj ne gleda, ker že nekaj časa ni bilo potresa in ljudje to radi pozabijo.«
Stopnje potresne jakosti – Magnitude po Richterjevi lestvici
Moč potresa Učinki potresa
Manj kot 3,5 Večina potresa ne čuti, zaznajo ga instrumenti
3,5–3,9 Rahlo nihanje, ki ga zaznajo le občutljivi ljudje
4,0–4,4 Tresenje, kot ga povzroči tovornjak
4,5–4,9 Tresenje povzroča nihanje visečih predmetov
5,0–5,4 Drevesa šelestijo, zazvonijo cerkveni zvonovi
5,5–5,9 Pokanje sten, odpada omet
6,0–6,4 Promet obstane, podirajo se dimniki
6,5–6,9 Slabo grajene stavbe se podrejo
7,0–7,4 Zemlja razpoka, podre se večina stavb, plinovodi, električni vodi in vodovodi so poškodovani
7,5–7,9 Obstane le nekaj stavb, požari, poplave, plazovi
Več kot 8 Popolno uničenje, tla so vzvalovana in razpokana