V zadrugo so vključeni aktivni člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese, ki so si ves čas prizadevali za oživitev pridelave te kulture v Sloveniji. Po neuspešnem iskanju vlagatelja v novo tovarno sladkorja so našli partnerja za predelavo v tovarni sladkorja Viro iz Virovitice. Že od začetka sodelovanja s to tovarno so pogodbeni odnosi jasni. Kot nam je povedal strokovni vodja zadruge Vlado Hunjadi, se razmere na svetovnem trgu sladkorja za zdaj ne poznajo v pogojih odkupa in ceni. Tudi letos bo tovarna plačala 33 evrov za tono pese s 16-odstotno sladkorno stopnjo. V povprečju naj bi kmetje pridelali okrog 70 ton pese na hektar. Po uspešnem prvem letu, ko so sladkorno peso zasejali na »spočite« in neokužene njive, so se lani začeli srečevati s prvimi težavami. Problem so bolezni in prepoved uporabe zaščitnih sredstev. Pri prepovedi ne gre za načelno prepoved, ampak se registracije dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za sladkorno peso po opustitvi pridelave niso obnavljale. V tem času ni bilo registriranih niti novih pripravkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Poslovni uspeh, za katerim stoji zahvala in spomin
Podjetja F Modern, Tadej Faršang, s. p., Tiskarna aiP Praprotnik, d. o. o. in Hipoing, hišna popravila in inženiring, d. o. o. danes pripravila dan odprtih vrat.
Prodaja evropskega sladkorja upada
Cene sladkorne pese so od ukinitve kvot leta 2013 krepko pod takratno ceno. Ta je bila takrat od 40 evrov naprej za tono pridelka. Odprava zaščitnih ukrepov evropske proizvodnje sladkorja je ta sektor močno prizadela. Odkupne cene sladkorne pese in sladkorja so začele močno padati. Sedanja odkupna cena pese 33 evrov še ni alarmantna, saj kmetom še vedno zagotavlja bistveno višji prihodek na hektar kot pšenica ali koruza. Proizvodnjo evropskega sladkorja kontrolirajo trije ali štirje veliki sladkorni koncerni, ki lastniško obvladujejo velik del evropskih tovarn sladkorja. Ti se že drugo leto srečujejo z veliko krizo. Obseg prodaje evropskega sladkorja se zmanjšuje. Pritisk za zniževanje cen sladkorja je še naprej močan zaradi konkurenčne ponudbe sladkorja, proizvedenega iz sladkornega trsa. Prodaja evropskega sladkorja se je lani zmanjšala za petino. Padec bi bil še občutnejši, ugotavljajo v enem od največjih sladkornih koncernov Südzucker, če ne bi pridelave v severni Evropi lani prizadela suša in delno tudi manj zasejanih površin s sladkorno peso. Napovedi niso obetavne niti za cene letošnjega sladkorja.
Sladkorni trs izpodriva peso
Vsi ugotavljajo, da so z ukinitvijo kvot evropski trg in s tem tovarne in pridelovalci pese podvrženi popolni liberalizaciji. Preostalih šest držav velikih igralk na svetovnem trgu sladkorja ga proizvaja iz sladkornega trsa. Danes na svetovne cene sladkorja najbolj vpliva Indija. Ima velike zaloge, ki jih želi čim prej prodati, zato izvoz sladkorja subvencionira z okrog 870 milijoni dolarjev. Indijska proizvodnja in ponudba sladkorja sta močno odvisni od vremenskih razmer, te pa so za pridelavo sladkorja že nekaj let stabilne, zato bo to verjetno še naprej močno vplivalo na svetovne cene sladkorja. Nestabilne razmere in vse večji cenovni pritisk na sladkor, pridelan iz sladkorne pese, silijo evropske politike k razmisleku o odpravi popolne deregulacije trga sladkorja. ZDA in Tajska trg urejajo s kvotami. Kitajska, Indija in Rusija pa ščitijo svoj domači trg z visokimi uvoznimi tarifami.
Sadje, slad
Tovarne sladkorja se na stanje različno odzivajo. Velik del se jih je usmeril v predelavo sadja in proizvodnjo sadnega sladkorja. Pomemben del je tudi proizvodnja bioetanola. Na krizo so se odzvali tudi v Virovitici. Z drugima velikima podjetjema Sladorano iz Županje in Tovarno sladkorja v Osijeku so se povezali v hrvaško industrijo sladkorja. Evropski kmetje in tovarne si prizadevajo za ponovno regulacijo trga sladkorja, vprašanje pa je, ali bodo uspešni. Za kmetijski sektor in živilskopredelovalno industrijo pobuda ni problematična. Regulacijo lahko preprečijo druge industrijske panoge in države članice. Ne nazadnje je ravno kmetijstvo plačalo največji davek pri podpisu sporazuma o prosti trgovini z državami članicami Mercosurja (med drugim z Brazilijo), s katerim je bilo kmetijstvo žrtvovano za nemško avtomobilsko industrijo.