Dioksinska afera je vzpodbudila odločno ukrepanje za zagotavljanje varne hrane. Prvi koraki so bili storjeni že ob pojavu bolezni norih krav (BSE). Bolezen norih krav se je množičneje pojavila pri drobnici in govedu v Angliji leta 1986. To je povzročilo med prebivalci preplah. Prvi odločnejši ukrepi so bili sprejeti leta 1996, ko je bilo potrjeno, da se lahko omenjena bolezen v obliki Creutzfeldt – Jakobove bolezni prenese na človeka. Takrat je Evropa uvedla vsesplošni embargo na uvoz britanske govedine in drobnice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Boj za bron: Panvita Pomgrad brez dobljenega niza v Mariboru
Odbojkarji Panvite Pomgrada so na prvi tekmi končnice za tretje mesto izgubili v Mariboru z domačo ekipo OK i-Vent s 3 : 0. Povratno srečanje bo v soboto zvečer v Murski Soboti.
Toda to je bil zgolj nastavek za ostrejši nadzor nad izvorom hrane in njeno varnostjo. Za odločnejše ukrepanje politike in sprejem ustreznih predpisov so bila potrebna tri leta in nova velika afera z dioksinom (PCB). Belgijska vlada je ob aferi odločno ukrepala. Zaklanih je bilo sedem milijonov piščancev in 60 tisoč prašičev. Ob zakolu živali je bila s polic umaknjena cela vrsta izdelkov, ki so vsebovali maščobe perutnine ali jajca. Belgijsko kmetijstvo je bilo takrat na tleh in je potrebovalo nekaj let, da si je ponovno pridobilo zaupanje. Ob uničenju živali in izdelkov so belgijske oblasti takrat potegnile odločno potezo. Združile so vse nadzorne službe in jih organizirale pod eno streho in jih tako odmaknile izpod nadzora različnih ministrov in posredno tudi različnih lobijev. Ukrepala je tudi EU, saj je bila leta 2000 objavljena Bela knjiga o varnosti hrane, ki je bila podlaga za živilsko zakonodajo in vzpostavitev Evropske agencije za varnost hrane in določitev mehanizmov za nadzor varne hrane. Vzpostavljen je bil mehanizem nadzora hrane od njive do krožnika. EU je začela obravnavati problem celovito, saj je ob varnosti hrane za ljudi vzpostavila varnost hrane za živali in varovanje okolja z biotsko raznovrstnostjo. Ključnega pomena so surovine za krmo – pridelava, prevoz in distribucija živalske krme in rastlin.
Evropska zakonodaja želi omejiti in odpraviti tveganja za zdravje. Izhodišče je, da varnostni standardi temeljijo na oceni tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganjih. V ta namen je bila ustanovljena Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Gre za neodvisno strokovno institucijo, ki bedi nad celotnim sistemom varnosti hrane. Ob ocenjevanju tveganj je drug pomemben element zagotavljanja varnosti sledljivost, ki mora biti zagotovljena na vseh stopnjah in to ne samo evropske, ampak tudi uvožene hrane. Toda strokovnjaki izpostavljajo probleme. Tako se dogaja, da znanstvena ocena tveganj v vseh primerih ne zagotavlja dovolj podatkov za sprejemanje političnih odločitev o zaostrovanju pogojev pri obvladovanju tveganja. Kljub temu, da sta BSE in dioksinska afera vplivali na večjo varnost hrane, se Evropa še vedno srečuje z aferami. Tako je januarja 2011 razkrili prisotnost dioksina v krmi za piščance, kokoši nesnice in prašiče v Nemčiji. Ta je prizadela več tisoč kmetij, ki so uporabljale to krmo. V Nemčiji se je dioksin pojavil v krmi zaradi nedoslednega ločevanja maščob namenjenih za bioplinarne in tistimi za živalsko krmo. Letos se nam je zgodila afera s poljsko govedino. Nekako v zatišju se dogaja še ene zgodba in to je zgodba Monsanto. Ob odločitvi ameriških in francoskih sodišč, ki so prisodile visoke odškodnine obolelim za rakom zaradi uporabe glifosata, prihajajo v javnost zastrašujoči podatki. Monsanto je v zadnjih nekaj letih zbiral podatke (ne samo službene, ampak tudi zasebne) o vseh politikih, novinarjih in znanstvenikih, ki so nasprotovali uporabi glifosata in opozarjali na njegovo rakotvornost. To je metoda, s katero so izsiljevali in pritiskali, da ne pride do popolne prepovedi uporabe glifosata. Gre za metode s katerimi multinacionalke poskušajo doseči, »da znanstvena ocena tveganj v vseh primerih na zagotavlja dovolj podatkov za sprejemanje političnih odločitev«.
