vestnik

Klopi so že aktivni, zaščitimo se pred odhodom v naravo

Vestnik, STA, 11. 4. 2020
Niko Časar
Klopi so v naravi že aktivni.
Aktualno

Infektolog Franc Strle opozarja, da so se letos že pojavile okužbe, ki jih prinašajo klopi. Zaradi omejenega delovanja zdravstvenih ustanov, ki so trenutno usmerjene v zajezitev novega koronavirusa, je zato še posebej pomembno, da se v naravo, še posebej v gozd, odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo.

Strle je na Twitter profilu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozoril, da natančnih podatkov o tem, koliko primerov okužb z boleznimi, ki jih prinašajo klopi, letos zaradi epidemije novega koronavirusa vsaj na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja nimajo. Po njegovi oceni pa bi jih lahko bilo približno toliko kot zadnja leta ali celo nekaj več.

Večje preživetje klopov se velikokrat povezuje z vplivom mile zime, vendar je to po besedah Strleta le eden od dejavnikov. Veliko je odvisno od izpostavljenosti ljudi. Trenutno je v naravi zagotovo še več ljudi, pri čemer pa morajo zaradi epidemije paziti tudi na to, da se ne družijo med seboj. Zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa je onemogočeno tudi cepljenje. Strle upa, da se bodo vsi nenujni zdravstveni posegi čim prej znova vzpostavili. Meni, da ni dobro, da se ljudje ne morejo cepiti proti klopom, četudi bi si to želeli. Svetuje pa, naj ljudje to izkoristijo takrat, ko bo možno.

dccd956529b8d53d6eff52e07fe938aa
Pixabay
Ob dovolj zgodni odstranitvi se zmanjša možnost za bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

Najpomembnejši so preventivni ukrepi

Pred klopi se lahko zaščitimo s primernimi oblačili, kot je srajca z dolgimi rokavi in hlače z dolgimi hlačnicami, ki so zatlačene v obuvalo. Uporabimo tudi repelent. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. "Oblačila naj bodo svetle barve, saj na njih klopa lažje opazimo," je svetoval Strle. Ob prihodu iz gozda se je treba tudi pregledati in morebitne prisesane klope odstraniti. Ob dovolj zgodni odstranitvi se zmanjša možnost za bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza.

Slovenija sicer sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Cepiva proti lymski boreliozi ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje, celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

družina, klopi
Profimedia
Pomembno je, da se v naravo odpravimo v primernih oblačilih in da se ob prihodu domov temeljito pregledamo.

Klopni meningoencefalitis pa je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

klop, laboratorij, eksperiment
Profimedia
Letos so se že pojavile okužbe, ki jih prenašajo klopi.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih še pred aktivnostjo klopov. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pri izbranih zdravnikih.

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni.