vestnik

(KMETIJA KEBLER) Od lastnih sadik do pridelka

Ines Baler, 26. 11. 2022
Ines Baler
Gregor Kebler želi nadaljevati dejavnost svojih staršev in ohraniti kmetijo, za prihodnost ima tudi nekaj načrtov, najprej pa želijo zagnati prodajo kislega zelja.
Aktualno

Zelje je njihova prva vrtnina, ukvarjajo se še z gojenjem različnih vrst fižola, cvetače in brokolija

V hladnejšem delu leta se na naših krožnikih pogosto znajde zelje, vrtnina, ki jo lahko uživamo svežo ali kisano. Eden od pridelovalcev te priljubljene in zdravih snovi polne zelenjave je kmetija Kebler iz Stavešinec. Letos so zasadili okoli štiri tisoč sadik zelja, pridelek pa znaša okoli pet ton. Zeljnate glave s pridelovalnih površin režejo sproti glede na povpraševanje, stranke pa jih prihajajo iskat na domačijo, na kmečko tržnico v Gornji Radgoni ali jih naročajo prek družbenih omrežij, poleg tega se povezujejo tudi z gostinskimi lokali, pravi Gregor Kebler.

Začetki njihove dejavnosti segajo v čas pred 25 leti, ko je mama Mira večji poudarek namenila vzgoji spomladanskih sadik zelenjave in pridelavi različne zelenjave. »Potem ko sem ostala brez službe, smo začeli s sadikami. Delo mi ni bilo tuje, ker prihajam s kmetije in tudi kmetijsko šolo sem obiskovala.« Zelje so začeli intenzivneje gojiti pred dvema letoma ali tremi iz lastnih sadik. »Da smo imeli prej vrtnarijo, je sedaj naša prednost,« k maminim besedam doda Gregor. Naša sogovornica seme zelja poseje konec maja, sadike pa na prosto sadijo v sredini julija. Sadike morajo biti utrjene in ne smejo prehitro zrasti. »Držimo se preprostih domačih načel in tako tudi nastane kakovostna sadika, ki potem na prostem uspe.«

kmetija kebler, stavešinci
Ines Baler
Na kmetiji Kebler so zelje vzgojili iz lastnih sadik.


S kakovostjo letošnjega pridelka sta oba zadovoljna. Čeprav so imeli vmes nekaj težav s sušo, se je rastlina dobro razvila in zrasla v krepke glave. Pridelano zelje tudi kisajo. Za zdaj le za lastne potrebe, a so sredi urejanja dokumentacije, da bodo kislo zelje lahko tudi prodajali. Keblerjeva se nadejata, da bo to že v prihodnjem letu. Kisajo ga po klasični in preverjeni recepturi, okoli štiri tedne na primerni temperaturi, da steče fermentacija. 

Delo opravljajo ročno

Na kmetiji poleg zelja gojijo še fižol, brokoli in cvetačo. Na okoli pol hektarja veliki površini pridelujejo fižol češnjevec in laški fižol. Prodajajo tako svežega v strokih kot sušenega, vse delo pa opravijo ročno, od sejanja, pobiranja in luščenja. »Češnjevec smo ročno pobirali, ker je bila količina nekoliko premajhna za strojno pobiranje in tudi zato, ker zaradi suše ves fižol ni istočasno dozorel. Spomladi je bilo veliko dežja, ki je zabil zemljo, tako da vse sadike niti niso uspele,« pravi Gregor Kebler. Okoli 200 kilogramov češnjevca so naravno posušili, nekaj so ga prodali svežega. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bil fižol tokrat nekoliko bolj droben kot običajno, a kakovosten. »Dobili smo pozitivne odzive strank, ki so že napovedale, da bodo prihodnje leto spet prišle. Fižol smo letos denimo prodali tudi na Primorsko,« še pravi kmetovalec, ki razmišlja, da bi s prihodnjo sezono zasadili še avtohtono slovensko sorto fižola sivček.

kmetija-kebler, stavešinci
Ines Baler
Na kmetiji pridelujejo tudi grah.

Jesenske in zimske večere si bo Mira Kebler pogosto krajšala z domačimi opravili, kot sta luščenje fižola in trenje orehov. Tudi ob našem obisku njihove domačije je bila miza polna posod s fižolom, ki ga pred prodajo še preberejo in spakirajo v prodajno embalažo. Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka, tudi pozimi počitka ni veliko. »Vedno je dovolj opravil, če ne na poljih, pa je treba očistiti in pripraviti rastlinjake, v tem obdobju sadimo česen, nato bo hitro prišel čas za ponovno sejanje vrtnin,« pravi Mira Kebler. »Izdelke, ki jih sproti pripraviš, imaš potem vso zimo pripravljene za prodajo. Sicer pa je bila lani zima mila in smo lahko tudi zelje rezali vse do januarja ali februarja. Ni bilo snega in letos so razmere za zdaj podobne,« pristavi Gregor Kebler. 

Letos se lahko pohvalijo s cvetačo, težko skoraj štiri kilograme, ki je zrasla na vrtu in bila največja doslej. Tako cvetača kot brokoli sta dobro uspela, zanju imajo povpraševanje, zato bodo prihodnje leto zasadili večje količine in postopoma, da bosta vrtnini na voljo dalj časa. Ni pa zelenjadarstvo edina veja kmetijstva, s katero se Keblerjevi ukvarjajo. »Tu je še živinoreja, v zadnjih letih smo sicer nekoliko zmanjšali število glav živine, prej pa smo imeli v hlevih vedno od 25 do 30 živali. Včasih bolj prašiče, zdaj so večinoma krave.« 

kmetija kebler, stavešinci
Ines Baler
Gregor Kebler.


Že okoli deset let tudi čebelarijo, pridelujejo buče in semena ponujajo kupcem. Gregor Kebler namerava v kmetijstvu ostati, saj meni, da je treba dejavnost ohraniti. »Žalostno je, da vse več kmetij ugaša, ker imajo mladi svoje službe in poleg te ne želijo delati še kaj drugega. Jaz ideje imam, bomo pa videli, kako se bo vse odvilo.«