Inšpektorat obvešča, da je treba kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za rast in razvoj. Zato so tudi določena obdobja, ko je gnojenje prepovedano.
Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 1. marca.
Kaj sodi med izjeme?
Veljajo pa tri izjeme. Prva pravi, da je gnojenje po 15. februarju dovoljeno, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin. Druga se nanaša na to, da je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih v katastrskih občinah iz obalnega območja z zeleno odejo dovoljeno po 15. januarju, na zemljiščih brez zelene odeje pa po 15. februarju. Tretja izjema pa je dovoljeno gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah iz obalnega območja, in sicer po 1. februarju, če gre za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik
Z omenjenimi gnojili je gnojenje prepovedano od 15. oktobra do 1. marca.
Izjema je gnojenje ozimin, ki jih lahko gnojimo po 15. februarju in za kmetijska zemljišča v katastrskih občinah iz obalnega območja. Tam je gnojenje na zemljiščih z zeleno odejo dovoljeno po 15. januarju, na zemljiščih brez zelene odeje pa po 1. februarju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še izpostavi, da vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha.
V veljavi je tudi nekaj splošnih omejitev. To so:
- gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili je prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo in na zamrznjenih tleh
- na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodah, je treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov tako, da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha
- vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih
- vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan na gozdnih zemljiščih, razen pri presajanju sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in na površinah, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene
- če za območje okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, ni določen vodovarstveni režim, sta do sprejetja vodovarstvenih režimov v skladu z zakonom, ki ureja vode, vnos tekočih organskih gnojil v tla ali na tla prepovedana v razdalji 100 m od tega objekta
- ob vodotokih je prepovedan vnos gnojil na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej 5 m od vodnega telesa drugega reda (potoki) in 15 m od vodnega telesa prvega reda
- uležan hlevski gnoj se lahko začasno odloži na kmetijskem zemljišču v uporabi, ki ni nagnjeno k površinskim vodam, vendar ne dlje kakor dva meseca z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih ali stoječih voda oddaljeno najmanj 25 m
- začasno odlaganje uležanega hlevskega gnoja je prepovedano v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta ni določen vodovarstveni režim
- mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, raztrošena enakomerno. Pri prevozu in gnojenju je treba preprečiti nenadzorovano raztrošenje gnojil in gnojenje zunaj predvidenega območja gnojenja