vestnik

Kmetijske subvencije: Največ kmetu z Vaneče, sledi kmet iz Noršinec 

Darja Kocbek, 26. 7. 2018
Aktualno

V Sloveniji je lani slaba tretjina kmetov dobila med 500 in 1250 evri kmetijskih subvencij, največji prejemniki so bili Panvita, Perutnina Ptuj in Kmetijsko gospodarstvo Lendava.

Evropska komisija je iz proračuna EU lani 6,72 milijona upravičencem za kmetijske subvencije izplačala nekaj manj kot 41 milijard evrov. Med državami članicami je z dobrimi 7 milijardami evrov na prvem mestu Francija, s 5 milijardami evrov ji sledi Španija, tej pa s 4,8 milijarde evrov Nemčija.
Trdno na prvem mestu v EU pa je Nemčija s 382 upravičenci, ki so prejeli po 500 tisoč evrov ali več subvencij. Na drugem mestu je z 274 takšnimi upravičenci Češka. V Franciji imajo le 72 takšnih upravičencev. V celotni EU je lani 500 tisoč evrov ali več kmetijskih subvencij prejelo 1453 upravičencev, skoraj dvakrat več, 2954, jih je prejelo od 300 do 500 tisoč evrov.

Koliko sredstev so prejeli slovenski kmetje?

Slovenski kmetje so iz evropske kmetijske blagajne lani po podatkih Evropske komisije prejeli 137,6 milijona evrov. Ta sredstva je prejelo 57.700 upravičencev. Pet upravičencev je prejelo 500 tisoč evrov ali več. V Avstriji so, za primerjavo, v tej kategoriji imeli le tri upravičence. V Sloveniji je največ, 29 odstotkov upravičencev, prejelo od 500 do 1250 evrov subvencij. Največji delež, 26 odstotkov celotnega zneska izplačanih subvencij, pa so prejeli upravičenci v kategoriji izplačil v višini med 2000 in 5000 evri, še navaja Evropska komisija.
V Avstriji je po njenih podatkih največ, 26 odstotkov, upravičencev prejelo med 2000 in 5000 evri, 30 odstotkov vsega denarja od subvencij pa so prejeli upravičenci v kategoriji izplačil od 10 tisoč do 20 tisoč evrov. V Sloveniji so upravičenci v kategoriji izplačil 500 tisoč evrov in več, od celotnega zneska izplačanih subvencij dobili nakazanih 3,28 odstotka, v Avstriji samo 0,35 odstotka.

e127189766e4b5250dd8670461c0982e

Med največjimi prejemniki le en kmet posameznik

Na ministrstvu za kmetijstvo so nam pojasnili le, da v Sloveniji od leta 2015 pod neposredna plačila sodijo "shema osnovnega plačila, zelena komponenta, plačilo za mlade kmete, proizvodno vezana podpora, shema za male kmete in od vključno koledarskega leta 2017, tudi plačilo za območja z naravnimi omejitvami". Po podatkih agencije za kmetijske trge je bila lani v Sloveniji največja prejemnica kmetijskih sredstev Panvita, ki je dobila nekaj manj kot 2,7 milijona evrov, Perutnina Ptuj z 2 milijonoma evrov in Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava z 1,9 milijona evrov. Med kmeti posamezniki je več kot pol milijona evrov, natančneje 604 tisoč evrov, dobil le Goran Škaper iz občine Puconci, Štefan Cigüt, ki je naslednji na lestvici, je prejel 439.500 evrov.

ef3c3a90ec010962785484ca9c151f04
Nataša Juhnov
Znižanje sredstev, zlasti za razvoj podeželja, ministrstvo ocenjuje kot kritično.

Evropska komisija za celotno EU izpostavlja, da samo 20 odstotkov upravičencev spravi v žep 80 odstotkov vsega denarja od kmetijskih subvencij. To je eden od razlogov, da za obdobje po letu 2020 predlaga znižanje postavke za kmetijstvo v predlogu za večletni proračun EU 2021-2027 in določitev najvišjega zneska za neposredna plačila. Do zdaj so države članice in Evropski parlament v pogajanjih tovrstne predloge dosledno zavračali. Tudi novi predlog Evropske komisije ima močne nasprotnike.
Evropska komisija za finančno obdobje 2021-2027 v primerjavi s sedanjim obdobjem 2014-2020 predlaga znižanje postavke za skupno kmetijsko politiko za pet odstotkov, za razvoj podeželja pa za 15 odstotkov. Za Slovenijo predlaga znižanje zneska za neposredna plačila in ukrepe za vinogradništvo za 3,9 odstotka, za razvoj podeželja pa za nekaj manj kot 15 odstotkov. Na ministrstvu za kmetijstvo ocenjujejo, da je "znižanje sredstev, zlasti za področje razvoja podeželja, za Slovenijo previsoko in ne odraža ambicij reforme skupne kmetijske politike, saj ne zagotavlja doseganja ciljev na področju kmetijstva".

Več za čebelarski program

Pozitivno pa je povečanje sredstev za financiranje čebelarskega programa v Sloveniji s sedanjih 383 tisoč evrov letno na okoli 650 tisoč evrov, "za kar si je Slovenija posebej prizadevala". "Republika Slovenija meni, da predlagani obseg proračunskih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike ne odraža ambiciozno zastavljenih ciljev reforme in soočanja z velikimi izzivi, vezanimi na globalizacijo, nihanjem cen na kmetijskih trgih, pričakovanj potrošnikov po pridelavi varne in kakovostne hrane ter okoljskimi in podnebnimi izzivi," so sporočili z ministrstva.


Izpostavili so še, da znižanje sredstev, zlasti za razvoj podeželja, ocenjujejo kritično, "ker ta politika predstavlja razvojno komponento skupne kmetijske politike, ključno prispeva k naslavljanju okoljskih in podnebnih problemov ter prispeva k razvoju/ohranjanju vitalnega podeželja". Glede na nove zahteve, ki jih predvideva predlog uredbe (obvezno izvajanje intervencij za obvladovanje tveganj, višji zahtevani odstotek sredstev za okolje in podnebne spremembe …), na ministrstvu menijo, da ne bi smelo priti do tako velikega znižanja in bi morala sredstva za obdobje 2021-2027 nominalno ostati na ravni za obdobje 2014-2020.
"Najprej je treba počakati na izid pogajanj o finančnih sredstvih, in če ta ne bodo zadostna, bo treba znotraj nacionalnega proračuna zagotoviti ustrezno dodatno višino sredstev. Tudi končne ocene učinkov predlogov, kaj naj bi pomenili za slovensko kmetijstvo, še ni mogoče pripraviti, saj usklajevanja še niso zaključena," so nam še pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Nataša Juhnov
Slovenski kmetje so iz evropske kmetijske blagajne lani prejeli 137,6 milijona evrov.