Dva kmeta iz Občine Moravske Toplice sta se znašla v resnih težavah. Pri načrtovani gradnji hlevov sta ugotovila, da na predvidenih zemljiščih ne moreta graditi. Čeprav gre za zemljišča ob obstoječih gospodarskih poslopjih, so ta zaščitena oziroma kategorizirana z oznako K1 in K2, tako da sprememba namembnosti po veljavni kmetijski zakonodaji brez soglasja kmetijskega ministrstva v občinah s sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti (OPN) ni možna. Ob tej zagati in tudi negativni izkušnji s kmetijskim ministrstvom med sprejemanjem OPN je občinski svet moravske občine ministrstvu, poslanskim skupinam v državnem zboru, državnemu svetu in združenju občin poslal pobudo, da se v zakonu o kmetijskih zemljiščih (ta je v postopku spreminjanja) omogoči gradnja nestanovanjskih objektov za kmetijske namene na območju K1 in K2 nad 100 kvadratnih metrov velikosti, in sicer na lokacijah, ki so primerno oddaljene od naselij. Kakšna bo usoda pobude, ni jasno. Zdaj velja, da so kmetje v občinah, ki imajo sprejete OPN, v neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi, ki gradijo v občinah, ki še nimajo sprejetih OPN. Trenutno stanje je tako, da razvoj kmetij omejuje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ne pa ministrstvo za okolje in prostor (MOP), na katero vsi kažejo s prstom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(NAPOVED) Z Vestnikom danes prilogi Pen in Kmetijstvo. O čem boste lahko brali?
Četrtek je dan za Vestnik in tokrat vas vabimo k branju naslednjih zanimivih vsebin.
Vsega ni mogoče dobiti na pladnju
Velik del odgovornosti za nastale razmere si lahko pripišejo kmetje sami. Njihov položaj je različen tudi v občinah, ki že imajo sprejete OPN, saj so se sprejemali v več fazah. V vseh fazah so bile javne razgrnitve. V tem času so bile poleg vsebinskih razgrnjene tudi grafične podlage. Vsak lastnik zemljišča je imel možnost, da vnese pripombe k predlaganim prostorskim rešitvam na svojih zemljiščih. Tako so kmetje imeli možnost, da predlagajo širitev površin zazidljivih kmetijskih zemljišč in to podkrepijo z razvojnimi cilji kmetije. V nekaterih občinah je bil odziv dober, v nekaterih pa ga praktično ni bilo.
To se je očitno zgodilo tudi v Moravskih Toplicah. Ker občina na podlagi danih pripomb in načrtovanih širitev kmetij z gradnjo novih objektov ni imela evidentiranih zemljišč za potrebe posameznikov, ji je kmetijsko ministrstvo zavrnilo predloge za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe kmetijstva. Občina je v predlogu spremembe dela kmetijskih zemljišč v stavbna – izključno za potrebe kmetijstva – predvidela nadomestna kmetijska zemljišča. A ker za temi potrebami niso stale posamezne kmetije, je občina ostala brez ustreznih stavbnih zemljišč za gradnjo kmetijskih objektov. Kar nekaj pomurskih občin je v fazi sprejemanja OPN ali jih bodo začele sprejemati, zato velja kmete opozoriti pred napako, kot se je zgodila v primeru Moravskih Toplic. Prizadeti kmetje zdaj pravijo, da so postopki spreminjanja namembnosti v puconski občini enostavni, ker še nima sprejetega OPN. Toda tudi puconski kmetje in kmetje v drugih občinah, kjer še nimajo OPN, se bodo znašli v podobnem položaju kot moravski, če se ne bodo aktivno vključili v sprejemanje OPN in na javnih razgrnitvah ne bodo v predloge OPN vnašali svojih pripomb. Potem se bo spet dogajalo, da jim bodo predstavniki ministrstva na srečanjih in zborovanjih obljubljali reševanje problema skupaj z MOP. Preprosteje, metali jim bodo pesek v oči, saj za zdaj nočejo slišati, da bi bil predmet spremembe kmetijske zakonodaje tudi ta problem.
Podroben občinski prostorski načrt
Reševanje problema je možno z izjemo – sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar smo že predstavili. Pobudo lahko da kmet, ki izpolnjuje določene ekonomske pogoje in odda v proceduro strokovno pripravljen elaborat. Stroške za pripravo elaborata plača sam. V tem postopku ostaja kmetijsko ministrstvo eden od ključnih soglasodajalcev. Zakon o urejanju prostora daje še eno možnost povečanja površine stavbnih zemljišč, in sicer lokacijsko preveritev. Ta je bistveno bolj omejena od sprejemanja OPN, je pa priročnejša in preprostejša. Lokacijska preveritev na podlagi sprejetega OPN dopušča individualne odklone od prostorskih izvedbenih pogojev, kot so določeni v OPN. Za lokacijsko preveritev je prav tako potreben strokovni elaborat. Z lokacijsko preveritvijo se lahko velikost stavbnega zemljišča poveča ali zmanjša za največ 20 odstotkov, vendar povečanje ne sme preseči 600 kvadratnih metrov. Postopki za lokacijsko preveritev so bistveno krajši od sprejemanja OPN, čeprav je tudi za lokacijsko preveritev potrebna javna razgrnitev, vendar se predlagatelj s tem izogne soglasodajalcu na državni ravni – kmetijskemu ministrstvu. Z lokacijsko preveritvijo lahko rešijo svoj problem kmetje, ki jim manjka del zemljišča za gradnjo večjega kmetijskega objekta. Po drugi strani je tudi res, da je z lokacijsko preveritvijo po enakem postopku možno zmanjšati obseg stavbnih zemljišč. Veliko je namreč ne samo kmetij, ampak tudi vaških gospodinjstev, ki imajo na osnovi starih odmer in določitev obsega stavbnih zemljišč, ki so se prenesla v OPN, preveč teh zemljišč, od njih pa morajo plačevati bistveno višje davščine, kot bi jih plačevali od kmetijskih zemljišč.