Čakalne dobe so eden največjih in najtežje rešljivih problemov v slovenskem zdravstvu, pa tudi velik izziv, ki se ga doslej ni uspešno lotil, kaj šele rešil noben zdravstveni minister ali nobena vlada. Z odobrenimi dodatnimi programi in sredstvi se čakalne dobe občasno nekoliko skrajšajo in število čakajočih zmanjša, ampak še vedno se čakalne dobe podaljšujejo in mnogi seznami presegajo dopustne dobe. Za nekatere posege lahko prideš na vrsto šele čez nekaj let, leta 2023 ali celo pozneje. Tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS) se spopadajo s predolgimi čakalnimi dobami v mnogih ambulantah, za posege ali operacije, čakalne dobe so ponekod celo kritične.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na črenšovski šoli strokovna konferenca o trajnostne odnosu do narave in ljudi
Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je pripravila 15. mednarodno strokovno konferenco z naslovom Avtonomija šole pri razvijanju trajnostnega odnosa do narave in (so)ljudi.
Kot so nam pojasnili v bolnišnici, so najbolj kritične čakalne dobe v internističnih ambulantah, in sicer za kardiologijo, v ambulanti za bolezni ščitnice, nevrološki ambulanti, za ultrazvok srca, kardiodiagnostiko, gastroenterologijo in gastrodiagnostiko. Kritične so tudi za različne ortopedske operacije, kot so endoproteza kolka ali kolena, operacija hrbtenice, ukrivljenega palca (hallux valgus) in druge. Na vprašanje, zakaj so kljub povečanju števila kardiologov čakalne dobe še vedno dolge, nam je strokovni direktor v SBMS Daniel Grabar odgovoril, da opravijo ves program, ki jim ga odobri Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), in ga celo presežejo. Izvajajo dodatne preglede in posege na srcu, poleg tega je potreb po kardioloških pregledih vse več, tudi zaradi staranja prebivalstva in vse večje obolevnosti.
Tri mesece za zelo hiter pregled
Dolge čakalne dobe so tudi v urološki, žilni in ortopedski ambulanti, so nad dopustnimi, vendar ne presegajo 250 dni. Tudi čakalne dobe za preglede s stopnjo nujnosti zelo hitro ponekod presegajo tri mesece. Povedali so, da so čakalne dobe zaradi angažiranja zdravnikov občutno skrajšali na področju revmatologije in z dodatnim zdravnikom še v hematološki ambulanti, kjer so bile prav tako nedopustne čakalne dobe.
Razložili so, da so imeli na ravni javnozdravstvenega zavoda od 1. oktobra do 31. decembra 2019 odobren poseben program z namenom skrajševanja čakalnih dob. Torej jim je za nekatere storitve uspelo zmanjšati število čakajočih pacientov, to velja za operacije krčnih žil, endoproteze kolena in kolka ter ultrazvočni pregled vratnega ožilja.
»Pri nekaterih storitvah, kljub aktivnim ukrepom za skrajševanje čakalnih dob, še vedno presegamo najdaljšo dopustno čakalno dobo. V nekaterih ambulantah žal ne bo mogoče bistveno spremeniti stanja, ker so zapolnjeni praktično vsi termini, pri posameznih pa zaradi pomanjkanja zdravnikov in prevelikega števila napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro,« pravijo v bolnišnici. Pojasnili so tudi, da je v njihovi ustanovi največja težava zagotavljanje prostorov in osebja, s katerim bi lahko odpravili nedopustne čakalne dobe. Kot nam je povedal Grabar, bi radi obnovili nekdanje prostore laboratorija in s tem pridobili prostore za nove ambulante, kjer bi lahko opravili dodatne preglede. Načrti za obnovo so že pripravljeni, vendar do realizacije še ni prišlo. Del sredstev za obnovo bi zagotovili iz lastnih virov, želeli pa bi si, da bi del prispevalo tudi pristojno ministrstvo.
K številu nedopustno dolgo čakajočih pacientov po mnenju regijske bolnišnice pripeva tudi osnovno zdravstvo z neutemeljenimi napotitvami k specialistom in z uvrščanjem v razne vrste zdravstvenih storitev. Čakalne dobe so odvisne tudi od tega, kateri program posamezni ustanovi odobri zdravstvena zavarovalnica in koliko primerov so pripravljeni plačati bolnišnici oziroma izvajalcu zdravstvenih storitev.
S predolgimi čakalnimi dobami se ne spopadajo samo v Pomurju, temveč gre za vseslovenski problem. Nekaj upanja, da se bodo seznami in s tem čakalne dobe uredile, da ne bo dvojnega vodenja ene osebe in da bo večja preglednost, je vzbujala uvedba elektronskega naročanja. Pa se to ni zgodilo. Po ugotovitvah zdravstvenega inšpektorata, kot smo že poročali, lokalni sistemi oziroma sistemi posameznih zdravstvenih ustanov in centralni sistem sploh niso bilo povezani. Tako da se čakalne dobe še vedno daljšajo.