vestnik

Ko župani denar raje dajo za cvetlične grede, kot pa za letalo proti toči

Andrej Bedek, 4. 7. 2019
Aktualno

Dvakrat je v tednu dni padala toča, na Goričkem uničevalo ceste, spet je zalilo Mursko Soboto. Kaj nas še čaka? Protitočno letalo je ob letošnjih nevihtah poletelo 19-krat, od tega 10-krat nad Pomurjem.

V tednu dni so Pomurci dvakrat zrli v nebo, bilo je prejšnji četrtek in torek. Napovedi vremenoslovcev so se namreč deloma uresničile: pred tednom dni se je skrajni vzhodni del Goričkega – Šalovci in okolica – znašel v primežu toče, nalivov in močnega vetra. Na ravninskem delu regije ob Muri je tisti dan pustošil predvsem nevihtni piš. V torek se je zgodilo že videno: hipno je padlo 30 litrov in več dežja na kvadratni meter, spet je zalilo Mursko Soboto zaradi premajhnih gabaritov za odvajanje padavinskih voda.
Proti jugu močna nevihta
Tako opozorilo je v četrtek, 27. junija, ob 15.24 uri izdal regijski center za obveščanje (številka 112): »Iz Avstrije in Madžarske se nad Goričko proti jugu pomika močna nevihta. Radarska odbojnost presega opozorilni prag za možnost toče. Pričakujemo nadaljnji pomik nevihte proti jugu. Popoldne in zvečer bodo še možni podobni pojavi. Ob tem lahko narastejo hudourniški vodotoki.«


Direktor murskosoboškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Franc Režonja je ocenil, da je na vzhodnem Goričkem, kjer je na trenutke padala tudi toča s premerom pet centimetrov, nastalo nekaj škode: »V tistem delu je veliko travnih in gozdnih površin ter manj kmetijskih, tako da škoda dejansko ni pretirano velika. Poljščine, kot so buče in koruza, imajo kmetovalci tudi povečini zavarovane. V ravninskem delu pa je veter lomil in podiral drevje, to pa je že tudi sanirano,« je ocenil direktor.


Šalovski župan Iztok Fartek je pritrdil Režonji, kajti na teren zaradi ocen, da škoda ni večjega obsega, ni odšla občinska komisija za škodo po neurju. To pa je povzročalo težave predvsem na krajevnih in občinskih cestah, kamor je nanašalo kamenje in blato. Še v torek dopoldne je bil Fartek na terenu s komunalnimi delavci, ki so s cestišč in iz jarkov pospravljali posledice četrtkove ujme. Gasilci po vsem Goričkem so sicer obakrat, pred tednom dni in predvčeraj, priskočili na pomoč tistim, ki so imeli zalite kleti, ali je bilo treba pospraviti drevje z občinskih cest. Fartek, ki je bil donedavni predsedujoči svetu pomurske regije, je vesel, da so pomurski župani podprli protitočno letalsko obrambo, glede občin, ki to niso, pa je šalovski župan povedal slikovito: »Sprašujem se, kaj je bolj pomembno – varovanje premoženja občanov pred naravnimi nesrečami ali lepo urejene cvetlične gredice na javnih površinah občine?«
Potrebovali bi dvomotorno
Po besedah Darka Kralja, vodje protitočne obrambe iz Letalskega centra Maribor, ki izvaja obrambo nad Dravskim poljem in Pomurjem, pogodbe niso podpisale občine Cankova, Gornji Petrovci in Hodoš. Ludvik Orban, hodoški župan, je pojasnil, da občina ni podpisala pogodbe, ker niso dobili odgovora pristojnih na vprašanje, ali protitočno letalo zaradi bližine državne meje sploh lahko deluje na območju kmetijskih površin, ki mejijo na Madžarsko.


Za primerjavo: v Avstriji s šestimi letali pokrijejo 1500 kvadratnih kilometrov veliko območje, v Sloveniji pa z enim letalom 3500 kvadratnih kilometrov.


Kralj je sicer pohvalil pomurske župane, da so končno stopili skupaj in finančno podprli letalsko obrambo pred točo. Kmetijsko ministrstvo in občine so letos za obrambo tako namenili 200 tisoč evrov, po ekonomskem izračunu, pravi sogovornik, pa bi bilo treba za protitočno obrambo nameniti približno 1,5 milijona evrov. »To pravzaprav ni veliko denarja, če ta znesek primerjamo s podatki, da je na primer junija lani toča v Črnomlju v enem dnevu povzročila za 18 milijonov evrov škode,« pravi Kralj. Naložba, vredna približno 1,5 milijona evrov, bi bila lahko namenjena za nakup dvomotornega letala za višje letenje. Letalski center Maribor zdaj s protitočno obrambo pokriva tudi veliko večje območje, kot to počnejo tuje protitočne obrambe. Za primerjavo: v Avstriji s šestimi letali pokrijejo 1500 kvadratnih kilometrov veliko območje, v Sloveniji pa z enim letalom 3500 kvadratnih kilometrov.
Pomurje je zbiralni lonec
Protitočno letalo je ob letošnjih nevihtah srebrov jodid v oblake vnašalo 19-krat, od tega 10-krat nad Pomurjem. »Posebnost Pomurja je, da nevihte nastanejo hitro in so zelo intenzivne, ker se ozračje ob visokih temperaturah pregreva. Ko pa iz alpskega sveta nad pokrajino pride hladen zrak, so to idealni pogoji za nevihtno vreme,« je pojasnil vodja protitočne obrambe.

d0bd54e139997f6d861edcb13ff80c70
Rok Horvat
Neurje je tolklo po bučah v Markovcih, a škoda ni večjega obsega.

Prekmurski rojak Aleš Poredoš, meteorolog pri Agenciji za okolje, pa je dodal, da sta Slovenija in tudi Pomurje ob Črni gori in severu Italije med najbolj nevihtnimi območji v Evropi. Zaradi geografske lege s Sredozemskim morjem na eni in Alpami na drugi strani ter lokalnega reliefa je to območje nekakšen zbiralni lonec zračnih mas, ki preidejo v nevihte; te pa so lahko potem zelo intenzivne in pogoste. »Nevihta je v svojem življenjskem ciklusu časovno omejena. Traja lahko od pol ure ali celo nekaj ur. Poleg časovnosti je nevihta omejena še na prostor. Široka je lahko en kilometer ali tudi do deset, dvajset kilometrov in v tem pasu potem nastaja škoda,« je še pristavil Poredoš.

Rok Horvat
Pred tednom dni je v Neradnovcih padala toča s premerom tudi pet centimetrov.