Odkar sem v službi, srečam kar veliko ljudi in večina jih je do mene iskrena in zaupljiva, z začetkom veselega decembra pa so vse manj veseli. Stres zaradi nakupovanja daril, pritisk službenih obveznosti in zabav, organiziranje praznovanj in še čiščenje hiše ali stanovanja ustvarjajo razmere za praznično izgorelost. Hvala bogu, pravijo nekateri, jih je doletel prehlad, t. i. korona, in si lahko privoščijo vsaj en teden bolniškega dopusta, da si upravičeno oddahnejo od vsega. December je mesec, ko univerzum podpira umik v tišino in mir. Dnevi so vse bolj kratki in do 21. decembra je bilo idealno večino časa posvetiti meditaciji in spanju, saj je to čas za polnjenje naših baterij, tako kot je pomlad čas za čiščenje telesa in uma. In samo nekaj sogovornic sledi svojemu čutenju in se redno umika v svoje zatočišče, drugi čakajo, da ta nesrečni december mine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na sejmu Megra državno prvenstvo mladih krovcev in kleparjev
Drugi dan sejma Megra je bil posvečen trajnostni gradnji. Danes je v sklopu sejma potekal strokovni posvet Sanacije in obnove prometne infrastrukture po večstoletnih poplavah, potekalo je tudi državno prvenstvo mladih krovcev in kleparjev. Na zunanjem razstavnem prostorju so pripravili demonstracijo asfalterskih del in asfalterske strojne mehanizacije, hkrati pa so pripravili še predavanji Trajnostna prenova stavb s poudarkom na sistemu vse na enem mestu in Digitalizacija javne uprave na področju graditve. Za obiskovalce so pripravili tudi delavnico z naslovom Naravne gradnje - ilovnati ometi, obnova slamnate hiške. Na dogodku je potekalo še mednarodno poslovno srečanje Meet4business in zaključna mednarodna konferenca v okviru evropske projekta DIG-IN-KPI. Dogajanje je v objektiv ujel Jure Zauneker.
Zatajevanje notranjega glasu, ki vpije po miru, je treba utišati. Prikladno s sladkarijami in alkoholom, saj je to že po tradiciji zaznamovalo božič in novo leto. Piškoti, potica in kuhano vino. Vse to navidezno dvigne nivo energije, toda iluzorni občutek nam prazni življenjsko energijo in slabi imunski sistem. Ali kot pravijo Srbi: »Na bolovanje je potrebno prije, kad si bolestan, več je kasno!« Nauk te na neki način šale je, da če si prisluhneš in upoštevaš potrebo po miru in počitku, do bolezni sploh ne pride. Problematično je, da se praznovanje božiča začne že nekaj dni po 1. novembru. Nagrobne aranžmaje zamenjajo adventni venčki, lučke, Božički in dedki Mrazi. Naravni red stvari je porušen zaradi komercializacije in duhovni pomen praznikov se je izgubil. Včasih smo jelko krasili na božični večer, se veselili jutra in izkazane pozornosti v obliki daril. Božič je bil praznik luči in Jezusovega rojstva. Temo, realno, in notranjo, duhovno, je premagala svetloba. Rojen je Odrešenik. Dan se začne daljšati, čutimo več energije in optimizma, sejemo semena in se pripravljamo na nov ciklus.
Seveda ne idealiziram praznovanja božiča in novega leta, saj sem že kot otrok sovražila ta praznika, saj se mi je zdelo, da imajo vsi drugi lep in miren božič, le pri nas, ker smo imeli gostilno, ni bilo te tako opevane družinske idile. Sedaj vem, da je družinska idila zelo redka, saj so najbližji odnosi najzahtevnejše življenjsko učenje in vsak izmed staršev ter sorojencev neizprosen učitelj, ob katerem brusimo svoj srčni diamant.
Na srečo sem bila osem let v duhovni skupnosti, ko smo se pred božičem in seveda tudi preostali čas veliko postili in je bilo Jezusovo rojstvo tudi prerojevanje nas samih, rojstvo bolj zavestne in sočutne verzije vsakega izmed nas. Nismo se obdarovali z običajnimi darili, ampak smo želeli biti dar drug drugemu. Človek človeku. To, kar bi želeli doživeti sami, smo darovali. Spoštljivo bližino, sočutno zanimanje, brezpogojno sprejemanje. Mirno zrenje drugega z ljubečimi očmi. Občutenje in uzrtje boga v sebi in bližnjem. Podarjali smo čas in zavestno, sveto prisotnost. Brezčasne trenutke v večnem minevanju. Povezani v molitvi smo ustvarjali srčno polje zdravljenja. Nekaterih darov, ki sem jih takrat prejela, se šele sedaj zavedam, nekateri so me ozdravili.
Dar brezmejnega zaupanja vedno znova obnavljam, še posebej ko začutim, da njegova moč bledi in se kar na lepem od nekod priplazita strah in negotovost. Zame edina gotovost v tem negotovem in krivičnem svetu je moč srca. Srce je najmočnejši generator elektromagnetnega polja našega telesa, veliko močnejši od možganov. Ko prisluhnemo svojemu srčnemu utripu, se odprejo nove razsežnosti življenja, saj se uglasimo s srčnim utripom in frekvenco zemlje, z zdravilno vibracijo, ki uglasi in zdravi vsako našo celico. Umirjen človek, ki je v središču svojega srca, ta mir širi, saj se srca njegovih bližnjih uglasijo z njegovim. Zato so ljudje odhajali k preprostim, Bogu predanim ljudem, ki so bili kasneje razglašeni za svetnike, in v njihovi bližini ozdravljali. Ozdravljala jih je frekvenca, s katero so se uglasili, resonanca s srčnimi valovi čistega, Bogu predanega človeka. Zato nam želim spokojen in tih december, z umirjenim in zavestnim umom. Prepustimo se valovom srca, duše, ki išče varen pristan v naročju božjega miru in ljubezni.