vestnik

(KOLUMNA) Dvanajst mesecev strahu

Andrej Bedek, 17. 2. 2021
twitter
Foto Twitter Vlada RS
Aktualno

Drugi program hrvaške nacionalne televizije je nedavno predvajal film Sedem dni strahu. Zgodba govori o nikoli prej videni reševalni akciji ene najboljših vohunskih organizacij na svetu – tajne službe Mosad. Teroristi Ljudske fronte za osvoboditev Palestine in nemške Frakcije Rdeče armade so junija 1976 ugrabili letalo Air Francea z 248 potniki, ki je iz Tel Aviva letelo v Pariz. Ugrabitelji so letalo preusmerili na letališče Entebbe v Ugandi, kjer jim je gostoljubje izrekel zloglasni diktator Idi Amin. Izpustitev talcev so pogojevali z izpustitvijo Palestincev, zaprtih v izraelskih zaporih. Zaradi vse večjega pritiska družin žrtev in grožnje z usmrtitvijo talcev, če ne ustrežejo zahtevam ugrabiteljev, se izraelska vlada odloči odobriti pogumni poskus reševanja.

Po tednu dni pogajanj in intervjujev agentov Mosada z izpuščenimi talci, ki so pridobili pomembne informacije za vojaško akcijo, med drugim so izdelali tudi načrt letališča, je v 4000 kilometrov oddaljeno Ugando s tremi transportnimi letali poletelo 100 komandosov. Po pristanku na Entebbeju so izraelski specialci v nočni akciji, ki je trajala 90 minut, osvobodili 102 talca, ubili vseh sedem ugrabiteljev in 45 ugandskih vojakov, nato pa z rešenimi talci prek Kenije, kjer so dotočili gorivo, odleteli proti Izraelu. V akciji je bil poleg treh talcev ubit tudi vojaški vodja operacije Jonatan Netanjahu, brat zdajšnjega premierja Izraela Benjamina Netanjahuja.

Mosad, kar v hebrejščini pomeni inštitut, njegovo daljše ime pa je Inštitut za obveščevalne in specialne naloge, je bil ustanovljen leta 1949, leto dni po razglasitvi neodvisnosti Izraela kot osrednja obveščevalno-varnostna agencija. Do leta 1976 se je s svojimi akcijami že proslavil. Eno izmed prvih misij nemogoče je izvedel leta 1960, ko je v Buenos Airesu ugrabil nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna, enega izmed arhitektov holokavsta. Eichmann je po drugi svetovni vojni pobegnil v Argentino, tam pa ga je izsledil agent Mosada in o odkritju obvestil vodstvo agencije v Tel Avivu.

Takoj po ugrabitvi so morali Mosadovi agenti Adolfu Eichmannu dokazati njegovo pravo identiteto. Eden od njih ga je začel zasliševati: »Kakšna je velikost vašega klobuka?« Eichmann je odgovoril: »61.« »In kakšna je velikost vaših oblačil?« Nemec je takoj odvrnil: »44.« »Pa velikost čevljev?« »Devet.« Zdaj je sledilo odločilno vprašanje: »Katero številko ima vaša članska izkaznica NSDAP (nacistična stranka, ki jo je vodil Adolf Hitler, op. p.)?« Eichmann je spet v zmedi odgovoril brez oklevanja: »889.895.« Tako se je nacistični zločinec izdal.

Da ima aktualna oblast rada paradigmo, ki se je najraje držijo Izraelci, to je Pripravljaj se na vojno, če želiš mir, lahko kaže tudi svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki. 

Mosad je varuh Izraela, ki nikoli ne spi, Izrael pa je trenutno z velikanskim naskokom tudi najbolj precepljena država na svetu. Očitno so dobili še eno bitko. Prvi se je pred kamerami cepil prav premier Netanjahu, in to že 19. decembra lani, ko v Evropski uniji še nismo niti odobrili cepiva proti covidu-19. Kot zmeraj pri Izraelcih se to, kaj je razlog za uspeh tako velike precepljenosti, ne ve povsem natančno. Če upoštevamo pregovorno izraelsko iznajdljivost in sposobnosti njihove tajne službe, ni nemogoče, da so pri tem obšli ustaljene nabavne poti.

Da ima tudi Slovenija z Izraelom dobre odnose, sem na svoji koži občutil sam. Še je živ spomin na vroče dni na Počku leta 2002, ko sem kot izvidnik v poveljniškem vodu iskal tarče sotrpinom iz ognjenega voda minometne čete 20. bataljona iz Celja, ki so streljali z izraelskimi 120-milimetrskimi minometi. Kot takrat že stara vojska smo med počitki vlekli na ušesa, ko so poveljniki razpravljali, kako je mogoče, da minometi tako strašno odskakujejo, cev pa je taka, kot da ima za seboj že nekaj sto izstreljenih min, čeprav so nam minomete Izraelci prodali kot nove. Odnose med Izraelom in Slovenijo je premier Janez Janša še izboljšal med obiskom države decembra lani, pa tudi z glasovanjem Slovenije v Svetovni zdravstveni organizaciji proti zdravstveni oskrbi Palestincev.

Da ima aktualna oblast rada paradigmo, ki se je najraje držijo Izraelci, to je Pripravljaj se na vojno, če želiš mir, lahko kaže tudi svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki. Jelko Kacin in Andrej Šter sta kot predsednik in podpredsednik najvišja funkcionarja organizacijskega odbora prvenstva. Častni pokrovitelj največjega dogodka letos v Sloveniji je sam predsednik vlade. Med člani častnega in organizacijskega odbora pa najdemo še imena z vladnega vrha, kot so Aleš Hojs, Matej Tonin in Zdravko Počivalšek.

Edino, kar bo v Pokljuki manjkalo, so gledalci. Pravzaprav imajo člani organizacijskega in častnega odbora kar veliko srečo, da je v veljavi prepoved zbiranja ljudi zaradi epidemije. Tako vsaj ne bodo deležni morebitnih žvižgov. Dvanajstega marca bo minilo eno leto od takrat, ko je Slovenija prvič razglasila epidemijo. In minilo bo dvanajst mesecev iskanja odgovora na vprašanje, koliko nezadovoljnih ljudi bi, če ne bi veljala prepoved zbiranja, prišlo na ulice. Za oblastjo bo dvanajst mesecev strahu.